TEKST 9

mā saurabheyātra śuco
vyetu te vṛṣalād bhayam
mā rodīr amba bhadraṁ te
khalānāṁ mayi śāstari

mā – ni treba; saurabheya – o sin Surabhi; atra – v mojem kraljestvu; śucaḥ – tožba; vyetu – naj bo; te – tvoja; vṛṣalāt – zaradi śūdre; bhayam – vzrok strahu; mā – ni treba; rodīḥ – jokati; amba – mati krava; bhadram – vse dobro; te – tebi; khalānām – zavistnih; mayi – dokler živim; śāstari – vladar oziroma zmagovalec.

O sin Surabhi, zdaj ti ni treba več tožiti. Ni se ti treba bati tega nizkorazrednega śūdre. In, o mati krava, dokler živim kot vladar in zmagovalec nad zavistneži, ni razloga za tvoj jok. Vse bo še dobro zate.

SMISEL: Zaščita bikov in krav ter vseh drugih živali je možna samo v državi, kjer vlada izvršni organ, kot je Mahārāja Parīkṣit. Mahārāja Parīkṣit je kravo naslovil kot mater, ker je kulturen, dvakrat rojeni kralj kṣatriya. Surabhi je ime za krave, ki bivajo na duhovnih planetih in ki jih posebej redi sam Gospod Śrī Kṛṣṇa. Tako kot so ljudje ustvarjeni po obliki in videzu Vsevišnjega Gospoda, so tudi krave ustvarjene po obliki in videzu krav surabhi v duhovnem kraljestvu. V materialnem svetu človeška družba daje vso zaščito človeku, ni pa nobenega zakona za zaščito potomk Surabhi, čeprav lahko ljudem podarijo vso zaščito, ko jih oskrbujejo s čudežno hrano, mlekom. Mahārāja Parīkṣit in Pāṇḍave pa so se v celoti zavedali pomena krave in bika, zato so bili pripravljeni ubijalca krav najstrožje kaznovati, celo s smrtjo. Čeprav občasno nastane razburjenje glede zaščite krav, pa ni pobožnih izvršnih organov in ustreznih zakonov, torej krava in bik ostajata nezaščitena. Človeška družba bi morala priznati pomen krave in bika ter po zgledu Mahārāje Parīkṣita dati vso zaščito tema dvema pomembnima živalima. Če bomo ščitili krave in brahmansko kulturo, bo Gospod – ki je zelo dobrotljiv do krav in brāhmaṇ (go-brāhmaṇa-hitāya) – z nami zadovoljen in nam bo naklonil pravi mir.