TEKST 29

vāsudevāṅghry-anudhyāna-
paribṛṁhita-raṁhasā
bhaktyā nirmathitāśeṣa-
kaṣāya-dhiṣaṇo 'rjunaḥ

vāsudeva-aṅghri – Gospodova lotosova stopala; anudhyāna – z neprenehnim spominjanjem; paribṛṁhita – je povečal; raṁhasā – z veliko brzino; bhaktyā – vdano; nirmathita – se je umaknil; aśeṣa – brez meja; kaṣāya – vtis; dhiṣaṇaḥ – koncept; arjunaḥ – Arjuna.

Arjunovo neprenehno spominjanje lotosovih stopal Gospoda Śrī Kṛṣṇe je naglo povečalo njegovo vdanost, zaradi česar so se vse odpadne misli umaknile iz njegovega uma.

SMISEL: Materialne želje v umu so odpadki materialne onesnaženosti. Zaradi te onesnaženosti se živo bitje srečuje s premnogimi sprejemljivimi in nesprejemljivimi stvarmi, ki se postavljajo na pot samemu obstoju duhovne identitete. Pogojena duša se življenje za življenjem zapleta v mrežo premnogih prijetnih in neprijetnih elementov, ki so vsi lažni in minljivi. Ti elementi se zbirajo kot reakcija na naše materialne želje, toda ko z vdanim služenjem pridemo v stik s transcendentalnim Gospodom v Njegovih raznovrstnih energijah, se razkrijejo gole oblike vseh materialnih želja, inteligenca živega bitja pa najde pomiritev v svoji pravi naravi. Kakor hitro je Arjuna preusmeril pozornost na Gospodove napotke, kot so podani v Bhagavad-gīti, je prišla na dan njegova prava narava Gospodovega večnega družabnika, pri čemer je občutil prostost od vse materialne onesnaženosti.