TEKST 33

tad abhipretam ālakṣya bhrātaro 'cyuta-coditāḥ
dhanaṁ prahīṇam ājahrur udīcyāṁ diśi bhūriśaḥ

tat – njegove; abhipretam – umske želje; ālakṣya – ko so opazili; bhrātaraḥ – njegovi bratje; acyuta – nezmotljivega (Gospoda Śrī Kṛṣṇe); coditāḥ – po nasvetu; dhanam – bogastvo; prahīṇam – naj zberejo; ājahruḥ – izpeljali; udīcyām – severna; diśi – smer; bhūriśaḥ – dovoljšno.

Kraljevi bratje so razumeli njegove srčne želje, zato so po nasvetu nezmotljivega Gospoda Kṛṣṇe odšli na sever, od koder so prinesli dovolj bogastva [ki ga je zapustil kralj Marutta].

SMISEL: Mahārāja Marutta: Eden izmed velikih kraljev sveta. Svetu je gospodoval davno pred vladavino Mahārāje Yudhiṣṭhire. Bil je sin Mahārāje Avikṣita in velik bhakta Yamarāje, sina boga sonca. Njegov brat Samvarta je kot svečenik konkuriral velikemu Bṛhaspatiju, učenemu svečeniku polbogov. Nekoč je izvedel žrtvovanje po imenu Saṅkara-yajña, s katerim je bil Gospod tako zadovoljen, da mu je poveril zlat planinski vrh. Ta zlati vrh je nekje v Himalaji in moderni pustolovci ga lahko poskusijo tam poiskati. Bil je tako mogočen kralj, da so njegovo palačo ob koncu vsakodnevnega žrtvovanja obiskovali polbogovi z drugih planetov, kot so Indra, Candra in Bṛhaspati. Ker je razpolagal z zlatim gorskim vrhom, je imel dovolj zlata. Baldahin njegovega žrtvenega oltarja je bil ves narejen iz zlata. Pri dnevnem izvajanju žrtvenih obredov je pozval nekatere prebivalce Vāyuloke (zračnih planetov), naj pridejo pomagat pri kuhanju za ceremonijo. Zbor polbogov v ceremoniji pa je vodil Viśvadeva.

Z neprenehnim pobožnih delovanjem je uspel iz kraljestva pregnati vse bolezni. Z velikimi žrtvenimi ceremonijami je zadovoljil vse prebivalce višjih planetov, kot sta Devaloka in Pitṛloka. Vsakega dne je učenim brāhmaṇam delil v miloščino stvari, kot so posteljnina, sedišča, prevozna sredstva in dovoljšne količine zlata. Z radodarnostjo pri deljenju miloščine in prirejanjem brez števila žrtvovanj je popolnoma zadovoljil kralja raja Indradevo, ki je zato vedno skrbel za njegov blagor. Po zaslugi pobožnega delovanja je vse življenje ostal mladenič in je vladal svetu tisoč let, obkrožen z zadovoljnimi podaniki, ministri, zakonito ženo, sinovi in brati. Njegov duh pobožnega delovanja je hvalil celo Gospod Śrī Kṛṣṇa. Svojo edino hčer je predal Maharṣiju Aṅgiri, ki ga je z ugodnimi blagoslovi povzdignil v rajsko kraljestvo. Položaj glavnega svečenika v svojih žrtvovanjih je hotel najprej poveriti učenemu polbogu Bṛhaspatiju, ki pa ga ni sprejel, saj je bil kralj človeško bitje z zemeljskega planeta. To ga je zelo užalostilo, nakar je po nasvetu Nārade Munija na položaj svečenika postavil Samvarto in je uspel v svojem poslanstvu.

Uspeh posameznega žrtvovanja je popolnoma odvisen od glavnega svečenika. V tej dobi so prepovedane vse vrste žrtvovanj, ker ni učenih svečenikov; obstajajo samo dozdevni brāhmaṇe, ki se lažno predstavljajo kot sinovi brāhmaṇ, čeprav nimajo brahmanskih kvalifikacij. Zato se v današnji dobi kali priporoča ena sama vrsta žrtvovanja – saṅkīrtana-yajña, ki jo je uvedel Gospod Śrī Caitanya Mahāprabhu.