TEKST 42

kaccit tvaṁ nāgamo 'gamyāṁ gamyāṁ vāsat-kṛtāṁ striyam
parājito vātha bhavān nottamair nāsamaiḥ pathi

kaccit – mar; tvam – ti; na – ne; agamaḥ – si imel stik; agamyām – dvomljivega značaja; gamyām – sprejemljivo; vā – bodisi; asat-kṛtām – nepravilno ravnal; striyam – z žensko; parājitaḥ – poražen; vā – ali pa; atha – navsezadnje; bhavān – tvoja milost; na – niti; uttamaiḥ – od večje moči; na – niti; asamaiḥ – od enakovrednih; pathi – na cesti.

Mar si imel stike z žensko dvomljivega značaja, ali pa nisi dostojno ravnal z žensko, ki si to zasluži? Ali pa te je na poti premagal kdo, ki je slabši od tebe ali tebi enak?

SMISEL: Iz tega verza je razvidno, da je bila v času Pāṇḍav svobodna zveza med moškim in žensko dovoljena samo pod določenimi pogoji. Moški iz višjih kast, namreč brāhmaṇe in kṣatriye, so lahko sprejeli žensko iz skupnosti vaiśij ali śūder, moški iz nižjih kast pa ni mogel skleniti zveze z žensko iz višje kaste. Celo kṣatriya ni mogel skleniti zveze z žensko iz kaste brāhmaṇ. Žena brāhmaṇe velja za eno od sedmih mater (ki so rojstna mati, žena duhovnega učitelja ali učitelja, žena brāhmaṇe, žena kralja, krava, dojilja in zemlja). Takšni zvezi med moškim in žensko so rekli uttama in adhama. Zveza med brāhmaṇo in žensko iz kšatrijske družine je uttama, zveza med kṣatriyo in žensko iz brahmanske družine pa je adhama in zato obsojena. Moški naj ne bi nikoli zavrnil ženske, ki zaradi zveze pristopi k njemu, hkrati pa mora upoštevati zgoraj omenjene preudarke. K Bhīmi je pristopila Hiḍimbā iz skupnosti, ki je nižja od śūder, Yayāti pa je odklonil poroko s Śukrācāryevo hčerjo, ker je bil Śukrācārya brāhmaṇa. Vyāsadeva, ki je bil brāhmaṇa, je bil poklican, da spočne Pāṇḍuja in Dhṛtarāṣṭro. Satyavatī je pripadala družini ribičev, toda Parāśara, ki je bil velik brāhmaṇa, je v njej spočel Vyāsadevo. Obstajajo torej mnogi primeri zveze z žensko, toda v vseh teh primerih zveze niso bile gnusne in njihov rezultat tudi ni bil slab. Zveza med moškim in žensko je naravna, vendar pa jo je treba skleniti po regulativnih načelih, da ne bi prišlo do motenj v družbeni posvečenosti in do porasta nezaželenega brezvrednega prebivalstva, ki je vzrok vznemirjenja v svetu.

Za kṣatriyo je nedopustno doživeti poraz od koga, ki je po moči slabši ali njemu enak. Če že doživi poraz, ga sme premagati samo močnejši nasprotnik. Arjuno je premagal Bhīṣmadeva in Gospod Kṛṣṇa ga je rešil iz nevarnosti. To za Arjuno ni bilo sramotno, saj ga je Bhīṣmadeva daleč prekašal v vseh pogledih, namreč po starosti, ugledu in moči. Karṇa pa je bil Arjuni enakovreden, torej se je Arjuna v boju s Karṇo znašel v težkem položaju. Arjuna je to čutil, zato je Karṇo ubil celo na nepošten način. Takšni so opravki kṣatrij, zato je Mahārāja Yudhiṣṭhira svojega brata vprašal, če je na poti iz Dvārake domov doživel kake neprijetnosti.