TEKST 12

tataḥ saptama ākūtyāṁ
rucer yajño 'bhyajāyata
sa yāmādyaiḥ sura-gaṇair
apāt svāyambhuvāntaram

tataḥ – po tem; saptame – sedmi v nizu; ākūtyām – v maternici Ākūti; ruceḥ – od Prajāpatija Rucija; yajñaḥ – Gospodova inkarnacija Yajñe; abhyajāyata – prišel; saḥ – On; yāma-ādyaiḥ – z Yāmo in drugimi; sura-gaṇaiḥ – s polbogovi; apāt – vladal; svāyambhuva-antaram – zamenjava v dobi Svāyambhuve Manuja.

Sedma inkarnacija je bil Yajña, sin Prajāpatija Rucija in njegove žene Ākūti. Nadzoroval je obdobje ob zamenjavi Svāyambhuve Manuja, pomagali pa so Mu polbogovi, kot je Njegov sin Yama.

SMISEL: Upravne položaje polbogov za vzdrževanje ureditve v materialnem svetu lahko zasedejo zelo vzvišena pobožna živa bitja. Kadar ni dovolj takšnih pobožnih živih bitij, se Gospod sam inkarnira kot Brahmā, Prajāpati, Indra in tako naprej, in zasede njihov položaj. V obdobju Svāyambhuve Manuja (sedaj je obdobje Vaivasvate Manuja) ni bilo primernega živega bitja, ki bi lahko prevzelo položaj Indre, kralja planeta Indraloke (raja). Tedaj je Gospod sam postal Indra. S pomočjo Svojih lastnih sinov, kot so Yama in drugi polbogovi, je Gospod Yajña upravljal kozmične zadeve.