TEKST 40

lalita-gati-vilāsa-valguhāsa-
praṇaya-nirīkṣaṇa-kalpitorumānāḥ
kṛta-manu-kṛta-vatya unmadāndhāḥ
prakṛtim agan kila yasya gopa-vadhvaḥ

lalita – privlačne; gati – kretnje; vilāsa – občudovanje vzbujajoča dejanja; valguhāsa – prikupno smehljanje; praṇaya – ljubeče; nirīkṣaṇa – gledal na; kalpita – miselnost; urumānāḥ – proslavljena; kṛta-manu-kṛta-vatyaḥ – pri posnemanju gibov; unmada-andhāḥ – ponorele v ekstazi; prakṛtim – značilnosti; agan – podoživljale; kila – vsekakor; yasya – katerih; gopa-vadhvaḥ – mlade kravje pastirice.

Naj moj um počiva na Gospodu Śrī Kṛṣṇi, čigar kretnje in ljubezenski smehljaji so pritegnili spletične iz Vrajadhāme [gopīje]. Spletične so posnemale Gospodove značilne kretnje [po Njegovem izginotju s kraja rāsa plesa].

SMISEL: Po zaslugi intenzivne ekstaze v ljubezenski službi so spletične iz Vrajabhūmi dosegle kvalitativno enost z Gospodom, ko so plesale z Njim na isti ravni, Ga objemale v zakonski ljubezni, se smejale in šalile z Njim in Ga gledale z ljubeznijo. Čeprav je Gospodov odnos z Arjuno nedvomno hvalevreden za bhakte, kot je Bhīṣmadeva, pa je odnos gopīj z Gospodom še bolj hvalevreden zaradi njihove še čistejše ljubezenske službe. Arjuna je po Gospodovi milosti imel to srečo, da mu je Gospod služil v bratovski ljubezni kot voznik bojnega voza, vendar pa Gospod Arjuni ni podaril enake moči. Gopīje pa so postale tako rekoč eno z Gospodom, ker so Mu postale enakopravne. Bhīṣmovo spominjanje gopīj je molitev, da v zadnji fazi svojega življenja dobi tudi njihovo milost. Gospod je bolj zadovoljen, če slavimo Njegove čiste bhakte, zato Bhīṣmadeva ni slavil samo Arjune, najbližjega predmeta njegove privrženosti, temveč se je spominjal tudi gopīj, ki so bile po zaslugi ljubezenskega služenja Gospodu obdarjene z možnostmi brez primere. Ne bi smeli zmotno misliti, da je enakost gopīj z Gospodom kot sāyujya osvoboditev impersonalista. To je enakost v popolni ekstazi, kjer je koncept razlikovanja popolnoma izkoreninjen, ker interesi ljubimca in ljubljene postanejo istovetni.