TEKST 5

atho vihāyemam amuṁ ca lokaṁ
vimarśitau heyatayā purastāt
kṛṣṇāṅghri-sevām adhimanyamāna
upāviśat prāyam amartya-nadyām

atho – takó; vihāya – se je odrekel; imam – temu; amum – in naslednjemu; ca – tudi; lokam – planeti; vimarśitau – po ustvaritvi sodbe o vseh; heyatayā – zaradi manjše vrednosti; purastāt – od prej; kṛṣṇa-aṅghri – lotosova stopala Gospoda, Śrī Kṛṣṇe; sevām – transcendentalno služenje z ljubeznijo; adhimanyamānaḥ – kdor misli na največjega izmed vseh dosežkov; upāviśat – je odločno sédel; prāyam – k postu; amartya-nadyām – na breg transcendentalne reke (Ganges ali Yamune).

Mahārāja Parīkṣit je odločno sédel na obrežje reke Ganges, da bi svoj um osredotočil v zavesti Kṛṣṇe; pri tem je zavrgel vse druge postopke samospoznavanja, ker je transcendentalno ljubeče služenje Kṛṣṇi največji dosežek, ki nadomesti vse druge metode.

SMISEL: Za bhakto Parīkṣitove vrste ni noben materialen planet, niti najvišja Brahmaloka, tako zaželen kot Goloka Vṛndāvana, prebivališče Gospoda Śrī Kṛṣṇe, prvobitnega Gospoda in izvorne Božanske Osebnosti. Zemlja je eden izmed neštetih materialnih planetov v univerzumu, v območju mahat-tattve pa so tudi nešteti univerzumi. Bhakte izvedo od Gospoda in Njegovih predstavnikov, duhovnih učiteljev ali ācārij, da niti eden planet v vseh neštetih univerzumih ni primeren za prebivanje bhakte. Bhakta se vedno želi vrniti domov, nazaj k Bogu, samo da bi postal eden izmed Gospodovih družabnikov v zmožnosti Gospodovega služabnika, prijatelja, roditelja ali služabnika v ljubezenskem razmerju, bodisi na enem od neštetih planetov Vaikuṇṭhe bodisi na Goloki Vṛndāvani, planetu Gospoda Śrī Kṛṣṇe. Vsi ti planeti večno obstajajo v duhovnem nebu, paravyomi, ki leži na drugi strani vzročnega oceana v mahat-tattvi. Mahārāji Parīkṣitu je bilo vse to že znano po zaslugi njegove nakopičene pobožnosti in rojstva v visoki družini bhakt, vaiṣṇav, torej ga materialni planeti niso niti malo zanimali. Sodobni znanstveniki si zelo želijo priti na mesec z materialnimi aranžmaji, a si ne morejo predstaviti najvišjega planeta v tem univerzumu. Bhakta kakor Mahārāja Parīkṣit pa se požvižga na mesec ali – kar se tega tiče – na katerikoli drug materialni planet. Ko je torej izvedel za svojo gotovo smrt na določen datum, se je odločneje posvetil transcendentalnemu ljubečemu služenju Gospodu Kṛṣṇi z izvajanjem popolnega posta na bregu transcendentalne reke Yamune, ki teče mimo prestolnice Hastināpure (v državi Delhi). Tako Ganges kot Yamunā sta amartyā (transcendentalni) reki, Yamunā pa je še bolj posvečena iz teh razlogov: