TEKST 10

prāyeṇālpāyuṣaḥ sabhya
kalāv asmin yuge janāḥ
mandāḥ sumanda-matayo
manda-bhāgyā hy upadrutāḥ

prāyeṇa – skoraj vedno; alpa – pičla; āyuṣaḥ – življenjska doba; sabhya – član učene družbe; kalau – v tej dobi kali (prepirov); asmin – v tej; yuge – dobi; janāḥ – javnost; mandāḥ – leni; sumanda-matayaḥ – zavedeni; manda-bhāgyāḥ – nesrečni; hi – in nadvse; upadrutāḥ – vznemirjeni.

O učeni, v tej železni dobi kali je življenjska doba zelo kratka. Ljudje so prepirljivi, leni, zavedeni, nesrečni, predvsem pa nenehno vznemirjeni.

SMISEL: Gospodovi bhakte vedno skrbijo za duhovni napredek ljudskih množic. Ko so modreci v Naimiṣāraṇyi analizirali stanje ljudi v sedanji dobi kali, so predvideli, da bo človeško življenje kratko. V kali-yugi je življenjska doba skrajšana ne toliko zaradi nezadostne hrane, temveč zaradi neurejenih navad. Vsak človek, ki ima urejene navade in jé preprosto hrano, lahko ohrani svoje zdravje. Prenajedanje, pretirano čutno zadovoljevanje, prevelika odvisnost od milosti drugih in umetni življenjski standardi izčrpavajo sámo vitalnost človekove energije. Zato je življenjska doba skrajšana.

Ljudje v tej dobi so tudi zelo leni, ne samo materialno, temveč kar se tiče samospoznavanja. Človeško življenje je posebej namenjeno samospoznavanju. To pomeni, da bi človek moral priti do spoznanja, kdo je on sam, kaj je ta svet in kaj je vrhovna resnica. Človeško življenje je sredstvo, s katerim lahko živo bitje konča vse nadloge hude borbe za življenje v materialni eksistenci, in s katerim se lahko vrne k Bogu, v svoj večni dom. Toda zaradi slabega izobraževalnega sistema ljudje nimajo nobene želje po samospoznavanju. In tudi če zanj zvedo, na nesrečo postanejo žrtve zavedenih učiteljev.

V današnji dobi so ljudje žrtve ne samo različnih političnih prepričanj in strank, temveč tudi vseh vrst zabave za čutno zadovoljevanje, kot so kinematografi, športi, igre na srečo, klubi, posvetne knjižnice, slaba družba, kajenje, popivanje, varanje, kraje, pričkanje in tako naprej. Ker imajo toliko različnih opravil, je njihov um vselej vznemirjen in poln tesnobe. V današnji dobi si mnogi brezvestni ljudje izmišljajo lastna religiozna verovanja, ki ne temeljijo na nobenem od razodetih spisov, in takšne institucije zelo često pritegnejo ljudi, ki se vdajajo čutnim užitkom. Posledica tega je toliko grešnih del v imenu religije, da ljudske množice nimajo niti miru uma niti telesnega zdravja. Skupnosti študentov (brahmacārījev) ni več, družinski ljudje pa se ne držijo pravil in predpisov gṛhastha-āśrame. Posledica tega je, da tako imenovani vānaprasthe in sannyāsīji, ki pridejo iz takšne gṛhastha-āśrame, zlahka zaidejo s poti strogih načel. V kali-yugi je celotno ozračje preobremenjeno z brezverstvom. Ljudje se več ne zanimajo za duhovne vrednote. Materialno čutno zadovoljevanje je sedaj standard civilizacije. Za vzdrževanje takšnih materialnih civilizacij je človek ustvaril zapletene narode in skupnosti, med temi različnimi skupinami pa vlada stalna napetost vročih in hladnih vojn. Zato je v današnjem času postalo zelo težko dvigniti duhovni standard zaradi popačenih vrednot človeške družbe. Modreci iz Naimiṣāraṇye si želijo vse padle duše rešiti iz zapletenosti, zato Śrīla Sūto Gosvāmīja tukaj sprašujejo za zdravilo.