TEKST 4

sūta uvāca

apīpalad dharma-rājaḥ pitṛvad rañjayan prajāḥ
niḥspṛhaḥ sarva-kāmebhyaḥ kṛṣṇa-pādānusevayā

sūtaḥ uvāca – Śrī Sūta Gosvāmī je dejal; apīpalat – skrbel za blaginjo; dharma-rājaḥ – kralj Yudhiṣṭhira; pitṛ-vat – prav tako kot njegov oče; rañjayan – zadovoljeval; prajāḥ – vse, ki so se rodili; niḥspṛhaḥ – brez osebnih ambicij; sarva – vseh; kāmebhyaḥ – od čutnega zadovoljevanja; kṛṣṇa-pāda – lotosovim stopalom Gospoda Śrī Kṛṣṇe; anusevayā – zaradi neprekinjenega služenja.

Śrī Sūta Gosvāmī je dejal: Kralj Yudhiṣṭhira je za časa svoje vladavine velikodušno oskrboval vsakogar. Bil je prav tak kot njegov oče. Ni imel osebnih interesov in je bil zaradi neprekinjenega služenja lotosovim stopalom Gospoda Śrī Kṛṣṇe prost vseh vrst čutnega zadovoljevanja.

SMISEL: Kot smo rekli v našem uvodu: »V človeški družbi obstaja potreba po znanosti o Kṛṣṇi za vse trpeče človeštvo sveta, zato odkrito pozivamo vodilne osebnosti vseh narodov, naj sprejmejo znanost o Kṛṣṇi za lastno dobro, za dobro družbe in za dobro vseh ljudi na svetu.« To je potrjeno tudi tukaj na primeru Mahārāje Yudhiṣṭhire, poosebitve vrline. V Indiji ljudje hrepenijo po Rāma-rājyi, ker je bil Božanska Osebnost Rāma idealen kralj in ker so vsi drugi kralji in cesarji v Indiji upravljali usodo sveta za blagor vsakega živega bitja, ki se je rodilo na zemlji. Tukaj uporabljena beseda prajāḥ je pomembna. Etimološki pomen besede je »kar je rojeno«. Na zemlji so mnoge življenjske vrste, od vodnih bitij do popolnih človeških bitij, in vsa ta živa bitja so praje. Gospod Brahmā, stvarnik našega univerzuma, je znan kot prajāpati, ker je ded vseh rojenih bitij. Prajā se torej uporablja v širšem smislu kakor danes. Kralj predstavlja vsa živa bitja, vodna bitja, rastline, drevesa, plazilce, ptice, živali in ljudi. Vsi so sestavni delci Vsevišnjega Gospoda (Bg. 14.4), zato je kralj kot predstavnik Vsevišnjega Gospoda dolžan sleherno živo bitje primerno zaščititi. Tako pa ne ravnajo današnji predsedniki in diktatorji v zdajšnjem demoraliziranem sistemu upravljanja, v katerem so nižje živali brez vsake zaščite, višje živali pa so deležne dozdevne zaščite. Toda to je velika znanost, ki se je lahko nauči samo človek, ki pozna znanost o Kṛṣṇi. Kdor pozna znanost o Kṛṣṇi, lahko postane najpopolnejši človek na svetu, brez znanja o tej znanosti pa bodo vse njegove kvalifikacije in doktorske diplome na podlagi univerzitetnega izobraževanja izgubljene in nekoristne. Mahārāja Yudhiṣṭhira je znanost o Kṛṣṇi poznal zelo dobro, saj je tukaj rečeno, da si je s stalnim negovanjem te znanosti oziroma z neprenehnim vdanim služenjem Gospodu Kṛṣṇi pridobil kvalifikacije za upravljanje države. Oče je do sina včasih navidezno okruten, toda to ne pomeni, da zato nima več očetovskih sposobnosti. Oče je vedno oče, ker v srcu sinu vedno želi dobro. Oče hoče, da vsak od njegovih sinov postane boljši človek od njega samega. Zato je kralj kakor Mahārāja Yudhiṣṭhira, ki je bil poosebitev vrline, hotel, da vsakdo pod njegovo upravo (in še zlasti ljudje, ker imajo razvitejšo zavest) postane bhakta Gospoda Kṛṣṇe, da bi se lahko vsi osvobodili ničevosti materialnega bivanja. Njegov moto upravljanja je bil »Vse dobro za državljane«, saj mu je bilo kot poosebljeni vrlini popolnoma jasno, kaj je zares dobro zanje. Ljudem je vladal po tem načelu in ne po rākṣasī (demonskem) načelu čutnega zadovoljevanja. Kot vzoren kralj ni imel osebnih ambicij in v njegovem življenju ni bilo prostora za čutno zadovoljevanje, saj so bili vsi njegovi čuti ves čas zaposleni z ljubečim služenjem Vsevišnjemu Gospodu, kar vključuje delno služenje živim bitjem, ki tvorijo sestavne delce popolne celote. Kdor se posveča služenju sestavnih delcev, toda zanemarja celoto, samo trati čas in energijo, tako kot človek, ki namesto korenine zaliva drevesne liste. Če zalivamo korenino, s tem dovršeno in brez ločenega prizadevanja oživimo tudi liste, če pa zalivamo samo liste, smo vso energijo potratili zaman. Mahārāja Yudhiṣṭhira je torej neprenehoma služil Gospodu, zato so bili Gospodovi sestavni delci oziroma živa bitja pod njegovo skrbno upravo popolnoma preskrbljeni z vsemi udobnostmi v tem življenju in z vsem napredkom v naslednjem. To je način popolnega vodenja državne uprave.