TEKST 26

nāmāny anantasya hata-trapaḥ paṭhan
guhyāni bhadrāṇi kṛtāni ca smaran
gāṁ paryaṭaṁs tuṣṭa-manā gata-spṛhaḥ
kālaṁ pratīkṣan vimado vimatsaraḥ

nāmāni – sveto ime, slava itd.; anantasya – neomejenega; hata-trapaḥ – prost vseh formalnosti materialnega sveta; paṭhan – z recitiranjem, rednim branjem itd.; guhyāni – skrivnostna; bhadrāṇi – vsa blagoslovilna; kṛtāni – dela; ca – in; smaran – stalno spominjal; gām – po zemlji; paryaṭan – potujoč naokrog; tuṣṭa-manāḥ – popolnoma zadovoljen; gata-spṛhaḥ – popolnoma prost vseh materialnih želja; kālam – časa; pratīkṣan – v pričakovanju; vimadaḥ – brez oholosti; vimatsaraḥ – brez zavisti.

Nato sem začel z neprestanim recitiranjem opevati Gospodovo sveto ime in slavo, ne meneč se za formalnosti materialnega sveta. Opevanje in spominjanje Gospodovih transcendentalnih zabav je blagoslovilno. Tako sem potoval po vsej zemlji, popolnoma zadovoljen, ponižen in nezavisten.

SMISEL: Nārada Muni je na lastnem primeru na kratko opisal življenje iskrenega Gospodovega bhakte. Potem ko ga inicira Gospod ali Njegov verodostojni predstavnik, začne bhakta zelo resno opevati Gospodove slave in potovati po vsem svetu, da bi Gospodove slave lahko slišali tudi drugi. Takšni bhakte si ne želijo materialne koristi. Vodi jih ena sama želja: vrniti se k Bogu. To jih čaka, ko bodo čez nekaj časa zapustili materialno telo. Ker imajo najvišji življenjski cilj – povratek k Bogu – nikoli nikomur ne zavidajo, pa tudi niso ponosni na svoje kvalitete, ki jim omogočajo povratek k Bogu. Njihova edina naloga je, da opevajo in se spominjajo Gospodovega svetega imena, proslavljenosti in zabav, ter da po svojih močeh razširjajo sporočilo za blagor drugih brez želje po materialni koristi.