TEKST 2

dhruvaṁ tato me kṛta-deva-helanād
duratyayaṁ vyasanaṁ nāti-dīrghāt
tad astu kāmaṁ hy agha-niṣkṛtāya me
yathā na kuryāṁ punar evam addhā

dhruvam – gotova in neizbežna; tataḥ – zato; me – moje; kṛta-deva-helanāt – zaradi prekršitve Gospodovih ukazov; duratyayam – zelo težavna; vyasanam – nezgoda; na – ne; ati – zelo; dīrghāt – daleč; tat – to; astu – naj bo; kāmam – želja brez pridržka; hi – vsekakor; agha – grehi; niṣkṛtāya – za osvoboditev; me – moji; yathā – tako da; na – nikoli; kuryām – bom to storil; punaḥ – znova; evam – kot sem storil; addhā – neposredno.

[Kralj Parīkṣit je razmišljal:] Ker sem zanemaril odredbe Vsevišnjega Gospoda, lahko vsekakor pričakujem, da me bo v bližnji prihodnosti doletela neka težava. Sedaj si brez pridržkov želim, naj me nesreča zadene takoj; tako se bom osvobodil grešnega dejanja in ne bom več storil takšne žalitve.

SMISEL: Vsevišnji Gospod predpisuje, da je treba brāhmaṇam in kravam dati popolno zaščito. Gospod sam je zelo naklonjen delovanju za dobro brāhmaṇ in krav (go-brāhmaṇa-hitāyaca). Mahārāja Parīkṣit je vse to vedel, zato je zaključil, da bo njegova žalitev močnemu brāhmaṇi vsekakor kaznovana po Gospodovih zakonih, torej je v najbližnji prihodnosti pričakoval nekaj zelo težavnega. Želel si je, da bi neizbežna nesreča doletela njega in ne njegovih družinskih članov. Človekovo osebno napačno ravnanje prizadene vse družinske člane. Zato si je Mahārāja Parīkṣit želel, naj nesreča doleti samo njega. Ko bo sam trpel, ga bo to zadržalo pred nadaljnjimi grehi v prihodnosti, obenem pa bo izničil storjeni greh, da ne bo treba trpeti njegovim potomcem. Tako razmišlja odgovoren bhakta. Bhaktovi družinski člani delijo tudi rezultate bhaktove službe Gospodu. Mahārāja Prahlāda je z osebnim vdanim služenjem odrešil svojega demonskega očeta. Sin-bhakta v družini je največji Gospodov dar ali blagoslov.