TEKST 21

kṛṣṇāya vāsudevāya devakī-nandanāya ca
nanda-gopa-kumārāya govindāya namo namaḥ

kṛṣṇāya – Vsevišnji Gospod; vāsudevāya – Vasudevovemu sinu; devakī-nandanāya – Devakīnem sinu; ca – in; nanda-gopa – Nanda in pastirji; kumārāya – njihovemu sinu; govindāya – Božanski Osebnosti, ki razveseljuje krave in čute; namaḥ – ponižno spoštovanje; namaḥ – spoštovanje.

Zato se z globokim spoštovanjem priklanjam Gospodu, ki je postal Vasudevov sin, radost Devakī, deček Nande in drugih pastirjev v Vṛndāvani, ter radost za krave in čute.

SMISEL: Ta isti Gospod, ki se Mu ni mogoče približati z nobeno količino materialnih sposobnosti, po Svoji brezmejni in brezvzročni milosti sestopi na zemljo, kakršen je, da bi izkazal posebno milost Svojim čistim bhaktam ter zmanjšal vznemirjenje zaradi demonskih oseb. Kraljica Kuntī posebej časti inkarnacijo ali prihod Gospoda Kṛṣṇe nad vsemi drugimi inkarnacijami, ker je v tej inkarnaciji Gospod bolj pristopen. V inkarnaciji Rāme je bil že od otroštva kraljev sin, v inkarnaciji Kṛṣṇe pa je – čeprav je bil kraljev sin – takoj po Svojem prihodu zapustil zavetje Svojega pravega očeta in matere (kralja Vasudeve in kraljice Devakī) in odšel v naročje Yaśodāmāyī, kjer je igral vlogo navadnega dečka pastirja v blagoslovljeni Vrajabhūmi, ki je zelo posvečena zaradi Njegovih otroških zabav. Zato je Gospod Kṛṣṇa bolj milosten od Gospoda Rāme. Ni dvoma, da je bil zelo ljubezniv do Kuntīnega brata Vasudeve in njegove družine. Če ne bi postal Vasudevov in Devakīn sin, Ga kraljica Kuntī ne bi mogla imeti za svojega nečaka in Kṛṣṇe ne bi mogla naslavljati s starševsko privrženostjo. Toda Nanda in Yaśodā sta večja srečnika, ker sta lahko uživala v Gospodovih otroških zabavah, ki so privlačnejše od vseh drugih zabav. Ničesar ni, kar bi se lahko primerjalo z Njegovimi otroškimi zabavami, ki jih je pokazal v Vrajabhūmi, saj so te zabave prototipi Njegovih večnih dogodivščin v izvorni Kṛṣṇaloki, ki je v Brahma-saṁhiti opisana kot cintāmaṇi-dhāma. Gospod Śrī Kṛṣṇa je sestopil v Vrajabhūmi z vsem Svojim transcendentalnim spremstvom in osebnimi predmeti. Zato je Śrī Caitanya Mahāprabhu potrdil, da nihče ni tako srečen kot prebivalci Vrajabhūmi – zlasti še kravje pastirice, ki so Gospodovemu zadovoljstvu posvetile vse, kar so imele. Po Svojih zabavah z Nando in Yaśodo, ter po Svojih zabavah s pastirji, še posebej pa z dečki pastirji in kravami, se je proslavil kot Govinda. Gospod Kṛṣṇa kot Govinda je bolj naklonjen brāhmaṇam in kravam, s čimer nas uči, da je človekova blaginja bolj odvisna od teh dveh stvari, namreč od brahmanske kulture in zaščite krav. V njuni odsotnosti ni Gospod Kṛṣṇa nikoli zadovoljen.