TEKST 29

evaṁ rājā vidureṇānujena
prajñā-cakṣur bodhita ājamīḍhaḥ
chittvā sveṣu sneha-pāśān draḍhimno
niścakrāma bhrātṛ-sandarśitādhvā

evam – takó; rājā – kralj Dhṛtarāṣṭra; vidureṇa anujena – po mlajšem bratu Viduri; prajñā – introspektivno znanje; cakṣuḥ – oči; bodhitaḥ – ko je razumel; ājamīḍhaḥ – Dhṛtarāṣṭra, potomec Ājamīḍhove družine; chittvā – ko je pretrgal; sveṣu – ki se tiče sorodnikov; sneha-pāśān – močno mrežo privrženosti; draḍhimnaḥ – zaradi neomajnosti; niścakrāma – odšel ven; bhrātṛ – po njegovem bratu; sandarśita – usmeritev k; adhvā – poti osvoboditve.

Tako je Mahārāja Dhṛtarāṣṭra, potomec Ājamīḍhove družine, po zaslugi introspektivnega znanja [prajñe] razvil trdno prepričanje ter z nepopustljivo odločnostjo v hipu pretrgal močno mrežo družinske privrženosti. Tako je nemudoma zapustil svoj dom in se odpravil na pot osvoboditve, kot ga je usmeril njegov mlajši brat Vidura.

SMISEL: Gospod Śrī Caitanya Mahāprabhu, veliki pridigar načel Śrīmad-Bhāgavatama, je poudaril pomembnost druženja s sādhuji, Gospodovimi čistimi bhaktami. Dejal je, da lahko že po zaslugi enega samega trenutka v družbi čistega bhakte dosežemo vso popolnost. Ne sramujemo se priznati, da smo to resnico izkusili v svojem praktičnem življenju. Če nam Njegova Božanska Milost Śrīmad Bhaktisiddhānta Sarasvatī Gosvāmī Mahārāja na našem prvem srečanju, ki je trajalo samo nekaj minut, ne bi izkazal svoje naklonjenosti, ne bi nikoli mogli sprejeti mogočne naloge predstavitve Śrīmad-Bhāgavatama v angleščini. Če ga v tem ugodnem trenutku ne bi videli, bi lahko postali velik poslovni magnat, vendar nikoli ne bi mogli stopati po poti osvoboditve in ne bi bili vključeni v dejansko služenje Gospodu po napotkih Njegove Božanske Milosti. Tukaj vidimo še en praktičen primer, kako je Vidurova družba učinkovala na Dhṛtarāṣṭro. Mahārāja Dhṛtarāṣṭra se je popolnoma zapletel v mrežo materialnih nagnjenj v zvezi s politiko, ekonomijo ter družinsko privrženostjo in je dal vse od sebe, da bi dosegel namišljeni uspeh v svojih načrtovanih projektih, a je v svojih materialnih dejavnostih doživel polom na vsej črti. Življenjskemu brodolomu nakljub pa je vseeno dosegel največji možni uspeh v samospoznavanju po zaslugi prodornih navodil Gospodovega čistega bhakte, ki je tipični emblem sādhuja. Zato śāstre človeku narekujejo, naj se druži samo s sādhuji in odvrže vsako drugo druženje, saj bo tako imel obilo možnosti za poslušanje sādhujev, ki lahko vse vezi iluzorne privrženosti v materialnem svetu raztrgajo na drobne koščke. Dejstvo je, da je materialni svet velika iluzija, ker je vsaka stvar v njem navidezno otipljiva realnost, že v naslednjem hipu pa vse izhlapi kot mehurčki morske pene ali oblak na nebu. Oblak na nebu je vsekakor videti stvaren, saj iz njega dežuje, po deževju pa se pojavi cela množica začasnih zelenih stvari, toda navsezadnje v teku časa vse izgine – oblak, dež in zelena vegetacija. Nebo pa ostane, tako kot večno ostanejo tudi raznolikosti neba ali svetleča nebesna telesa. In Absolutna Resnica, ki se vzporeja z nebom, tudi vekomaj ostaja, medtem ko začasna, oblaku podobna iluzija pride in odide. Neumna živa bitja privlači začasni oblak, inteligentni ljudje pa se bolj zanimajo za večno nebo z vso njegovo raznolikostjo.