TEKST 50

prāyaśaḥ sādhavo loke
parair dvandveṣu yojitāḥ
na vyathanti na hṛṣyanti
yata ātmā 'guṇāśrayaḥ

prāyaśaḥ – ponavadi; sādhavaḥ – svetniki; loke – v tem svetu; paraiḥ – po drugih; dvandveṣu – v dualnosti; yojitāḥ – zaposlen; na – nikoli; vyathanti – nesrečen; na – niti; hṛṣyanti – uživa; yataḥ – ker; ātmā – jaz; aguṇa-āśrayaḥ – transcendentalno.

Transcendentalisti ponavadi niso nesrečni, tudi če jih drugi zaposlijo v dualnostih materialnega sveta. Zadovoljstva [v svetnih stvareh] pa jih tudi ne zanesejo, ker so transcendentalno zaposleni.

SMISEL: Transcendentalisti so empiristični filozofi, mistiki in Gospodovi bhakte. Cilj empirističnih filozofov je popolnost stopitve z bitjem Absoluta, cilj mistikov je zaznavanje vseprežemajoče Nadduše, Gospodovi bhakte pa s transcendentalno ljubeznijo služijo Božanski Osebnosti. Brahman, Paramātmā in Bhagavān so različne faze iste Transcendence, zato so vsi ti transcendentalisti onstran treh stanj materialne narave. Materialne nesreče in sreče so proizvodi treh stanj, torej vzroki takšne materialne nesreče in sreče nimajo nobenega opravka s transcendentalisti. Kralj je bil bhakta, ṛṣi pa je bil mistik. Zato nobeden od njiju ni bil vezan na naključni dogodek, ki je nastal po vrhovni volji. Razposajeni otrok je bil orodje pri izpolnitvi Gospodove volje.

Tako se končujejo Bhaktivedantova pojasnila k osemnajstemu poglavju prvega speva Śrīmad-Bhāgavatama z naslovom »Mahārājo Parīkṣita zadene prekletstvo dečka brāhmaṇe«.