TEKST 36
kurvāṇā yatra karmāṇi bhagavac-chikṣayāsakṛt
gṛṇanti guṇa-nāmāni kṛṣṇasyānusmaranti ca
kurvāṇāḥ – med opravljanjem; yatra – tedaj; karmāṇi – dolžnosti; bhagavat – Božanska Osebnost; śikṣayā – po volji; asakṛt – neprenehoma; gṛṇanti – sprejme; guṇa – odlik; nāmāni – imen; kṛṣṇasya – Kṛṣṇovih; anusmaranti – se stalno spominja; ca – in.
Med opravljanjem dolžnosti po naročilu Śrī Kṛṣṇe, Vsevišnje Božanske Osebnosti, se bhakta stalno spominja Njega, Njegovih imen in Njegovih odlik.
SMISEL: Izkušeni Gospodov bhakta zna življenje tako urediti, da se med opravljanjem vseh vrst dolžnosti za to ali naslednje življenje neprenehoma spominja Gospodovega imena, slave, Njegovih odlik in tako naprej. Gospodovo naročilo v Bhagavad-gīti je popolnoma jasno: v vseh življenjskih sferah moramo delati samo za Gospoda. V vsaki življenjski sferi mora biti lastnik Gospod. V vseh vedskih obredih – celo pri oboževanju polbogov, kot so Indra, Brahmā, Sarasvatī in Gaṇeśa – mora biti navzoč tudi predstavnik Viṣṇuja kot yajñeśvara ali nadzorujoča sila žrtvovanja. Čeprav se za vsak poseben namen priporoča oboževanje posebnega polboga, je za pravilno izvršitev obreda obvezno, da je prisoten Viṣṇu.
In ne samo v takšnih vedskih dolžnostih, tudi v vsakdanjem življenju (na primer v družinskih zadevah ter v našem poslu ali poklicu) se moramo zavedati, da je treba rezultate vseh dejavnosti predati vrhovnemu uživalcu, Gospodu Kṛṣṇi. V Bhagavad-gīti je Gospod izjavil, da je On vrhovni uživalec vsega, vrhovni lastnik vseh planetov, in vrhovni prijatelj vseh bitij. Nihče razen Gospoda Śrī Kṛṣṇe ne more trditi, da je lastnik vsega v Njegovi kreaciji. Čisti bhakta se tega neprestano spominja, pri čemer ponavlja Gospodovo transcendentalno ime, slavo in odlike, kar pomeni, da je stalno v stiku z Njim. Gospod je istoveten s Svojim imenom, slavo in tako dalje, in če se stalno družimo z Njegovim imenom, slavo in tako dalje, to pomeni, da se v resnici družimo z Gospodom.
Večji del našega zaslužka, ne manj kot petdeset odstotkov, moramo porabiti za izpolnitev naročila Gospoda Kṛṣṇe. In ne samo, da moramo za Njegovo stvar dati dobiček od svojega zaslužka, temveč moramo tudi poskrbeti, da kult predanosti pridigamo drugim, ker je to tudi eden Gospodovih ukazov. Gospod zelo jasno pravi, da Mu ni nihče dražji od bhakte, ki vselej razglaša Njegovo ime in slavo po vsem svetu. Tudi znanstvena odkritja v materialnem svetu lahko uporabimo za izvrševanje Njegovega naročila. Njegova želja je, naj sporočilo Bhagavad-gīte pridigamo med Njegovimi bhaktami. Ne bi smeli govoriti ljudem, ki nimajo nobenih zaslug od askeze, dajanja miloščine, izobrazbe itd. Zato si moramo prizadevati, da nevoljne ljudi spreobrnemo v Njegove bhakte. V zvezi s tem je Gospod Caitanya učil zelo preprosto metodo. Poučeval je metodo razglašanja transcendentalnega sporočila s petjem, plesom in okrepčilom. Tako lahko petdeset odstotkov svojega zaslužka porabimo za ta namen. Če bi v zdajšnji padli dobi prepirov in nesoglasja samo vodilni in bogati ljudje v družbi pristali na to, da v skladu z navodilom Gospoda Śrī Caitanye Mahāprabhuja petdeset odstotkov svojega zaslužka porabijo v Gospodovi službi, ni absolutno nobenega dvoma, da bi se pandemonij pekla na zemlji spremenil v Gospodovo transcendentalno prebivališče. Nihče se ne bo branil sodelovati v ceremoniji z dobrim petjem, plesom in osvežitvijo. Vsakdo bo prišel na takšno ceremonijo, in vsak posameznik bo gotovo občutil Gospodovo transcendentalno navzočnost. Na ta preprost način se obiskovalec lahko druži z Gospodom in se očisti v duhovnem spoznavanju. Edini pogoj za uspeh takšnih duhovnih aktivnosti je, da jih moramo izvajati pod vodstvom čistega bhakte, ki je popolnoma prost vseh posvetnih želja, plodonosnega delovanja in suhoparnih spekulacij o Gospodovi naravi. Ni nam treba odkrivati Gospodove narave. Gospod jo je že sam opisal – podrobno v Bhagavad-gīti, na splošno pa v vsej drugi vedski književnosti. To književnost moramo samó sprejeti in toto in se držati Gospodovih ukazov. To nas bo pripeljalo na pot popolnosti. Vsak lahko ostane na svojem položaju. Nikomur ni treba zamenjati položaja, zlasti ne v tej dobi vsakovrstnih težav. Edini pogoj je, da se odrečemo navadi suhoparnega spekuliranja, katerega cilj je postati eno z Gospodom. Ko se odrečemo takšnim oholim in nadutim nečimrnostim, lahko zelo vdano sprejmemo Gospodova naročila v Bhagavad-gīti in Bhāgavatamu z ustnic verodostojnega bhakte, katerega kvalitete so zgoraj opisane. Tako bo vse postalo uspešno, brez najmanjšega dvoma.