TEKST 4–5

tatropanīta-balayo raver dīpam ivādṛtāḥ
ātmārāmaṁ pūrṇa-kāmaṁ nija-lābhena nityadā

prīty-utphulla-mukhāḥ procur harṣa-gadgadayā girā
pitaraṁ sarva-suhṛdam avitāram ivārbhakāḥ

tatra – nato; upanīta – so ponudili; balayaḥ – darila; raveḥ – proti soncu; dīpam – svetilko; iva – kot; ādṛtāḥ – ovrednoten; ātma-ārāmam – samozadostnemu; pūrṇa-kāmam – popolnoma zadovoljnemu; nija-lābhena – z lastnimi energijami; nitya-dā – kdor nenehno oskrbuje; prīti – naklonjenost; utphulla-mukhāḥ – radostni obrazi; procuḥ – rekli; harṣa – vzradoščeni; gadgadayā – vzneseni; girā – nagôvori; pitaram – očetu; sarva – vsi; suhṛdam – prijatelji; avitāram – varuha; iva – kot; arbhakāḥ – varovanci.

Meščani so vsak s svojim darilom prišli pred Gospoda ter ga izročili popolnoma zadovoljnemu in samozadostnemu, ki po Svoji lastni moči nenehno oskrbuje druge. Ti pokloni so bili kot svetilka, ki se ponudi soncu. Toda meščani so Gospoda vseeno sprejeli z vznesenimi besedami, tako kot varovanci, ki pripravijo dobrodošlico svojemu skrbniku in očetu.

SMISEL: Tukaj je Vsevišnji Gospod Kṛṣṇa opisan kot ātmārāma. Ker je samozadosten, Mu ni treba iskati sreče onkraj samega Sebe. Gospod je samozadosten, ker je Njegova transcendentalna eksistenca sama po sebi popolna blaženost. Gospod obstaja večno; vseveden je in vseblažen. Zato ne potrebuje nobenega darila, tudi če je še tako dragoceno. Ker pa je dobrotnik vsakogar, bo vseeno sprejel vse, kar mu kdo ponudi v čistem vdanem služenju. Teh stvari v resnici ne potrebuje, saj so stvari sáme produkt Njegove energije. Primerjava v tem verzu pravi, da je darovanje Gospodu nekaj podobnega kot nudenje svetilke pri češčenju boga sonca. Čeprav so vse goreče in svetleče stvari samo emanacija sončeve energije, je treba pri češčenju boga sonca soncu vseeno ponuditi svetilko. Pri češčenju sonca častilec postavi neko zahtevo, medtem ko v vdanem služenju Gospodu ni niti najmanjše zahteve, ne na eni ne na drugi strani. Vse je samó znamenje čiste ljubezni in privrženosti med Gospodom in bhakto.

Gospod je Vrhovni Oče vseh živih bitij, in kdor se zaveda tega vitalnega odnosa z Bogom, lahko Očetu postavi sinovske zahteve, Oče pa jih bo ubogljivim sinovom rad brez pogajanja izpolnil. Gospod je kot drevo želja, zato lahko po Gospodovi brezvzročni milosti vsak dobi od Njega vse, kar hoče. Kot Vrhovni Oče pa Gospod čistemu bhakti ne bo dal tistega, kar bi ga oviralo pri vdanem služenju. Kdor vdano služi Gospodu, se lahko po zaslugi Njegove transcendentalne privlačnosti povzpne na položaj neskaljenega vdanega služenja.