TEKST 13

nala-veṇu-śaras-tanba- kuśa-kīcaka-gahvaram
eka evātiyāto 'ham adrākṣaṁ vipinaṁ mahat
ghoraṁ pratibhayākāraṁ vyālolūka-śivājiram

nala – stebla; veṇu – bambus; śaraḥ – goščavje; tanba – polno; kuśa – ostre trave; kīcaka – bičja in ločja; gahvaram – votline; ekaḥ – sam; eva – samó; atiyātaḥ – težko prehodne; aham – jaz; adrākṣam – obiskal; vipinam – nepredirne gozdove; mahat – velike; ghoram – preteče; pratibhaya-ākāram – nevarno; vyāla – kače; ulūka – sove; śiva – šakali; ajiram – lovišča.

Nato sem sam potoval skozi mnoge gozdove bičja in ločja, bambusa, trsta, ostre trave, goščavja in votlin, ki so bili za popotnika brez spremstva zelo težko prehodni. Obiskal sem nepredirne, temne in nevarno preteče gozdove, ki so bili lovišča kač, sov in šakalov.

SMISEL: Dolžnost potujočega spiritualista (parivrājakācārye) je, da izkusi vse raznolikosti Božjega stvarstva, ko sam potuje skozi gozdove, hribe, mesta, vasi in tako naprej, da bi razvil vero v Boga in moč uma, ter da bi prebivalstvo razsvetlil z Božjim sporočilom. Sannyāsī je dolžan, da se brez strahu sooči z vsemi temi nevarnostmi. Najboljši primer sannyāsīja v današnji dobi je Gospod Caitanya, ki je na enak način potoval skozi centralnoindijske džungle, kjer je razsvetljeval celo tigre, medvede, kače, srne, slone in mnoge druge džungelske živali. V zdajšnji dobi kali je navadnim ljudem prepovedano stopiti v red sannyāse. Kdor zamenja obleko, samo da bi delal propagando, se razlikuje od izvornega idealnega sannyāsīja. Morali pa bi se zaobljubiti v popolni odpovedi od družbenega občevanja in svoje življenje izključno posvetiti služenju Gospodu. Zamenjava obleke je samo formalnost. Gospod Caitanya ni sprejel imena, ki se daje sannyāsīju, tako da bi se morali tako imenovani sannyāsīji v dobi kali ravnati po zgledu Gospoda Caitanye in ohraniti svoje prejšnje ime. V današnji dobi se močno priporoča predano služenje s poslušanjem in ponavljanjem Gospodovih svetih slav, in kdor se je zaobljubil v odpovedi družinskemu življenju, naj ne posnema parivrājakācārij, kot sta Nārada in Gospod Caitanya, temveč naj sede na sveto mesto ter posveti ves svoj čas in energijo poslušanju in ponovnemu recitiranju svetih spisov, ki so jih zapustili veliki ācārye, kot je šest Gosvāmījev iz Vṛndāvane.