TEKST 18

tasyaiva hetoḥ prayateta kovido
na labhyate yad bhramatām upary adhaḥ
tal labhyate duḥkhavad anyataḥ sukhaṁ
kālena sarvatra gabhīra-raṁhasā

tasya – zato; eva – edini; hetoḥ – razlog; prayateta – moral bi se truditi; kovidaḥ – filozofsko naravnan človek; na – ne; labhyate – mogoče doseči; yat – kar; bhramatām – tavanje; upari adhaḥ – od vrha do dna; tat – to; labhyate – lahko doseže; duḥkhavat – kot nadloge; anyataḥ – kot posledica prejšnjega delovanja; sukham – čutno uživanje; kālena – sčasoma; sarvatra – povsod; gabhīra – subtilen; raṁhasā – napredek.

Zares inteligentni in filozofsko naravnani ljudje bi si morali prizadevati samo za najpomembnejši cilj, ki ni dosegljiv niti s križarjenjem po celem univerzumu od najvišjega planeta [Brahmaloke] pa do najnižjega planeta [Pātāle]. Sreča od čutnega uživanja po določenem času pride sama po sebi, tako kot nas po določenem času zadenejo nadloge, tudi če si jih ne želimo.

SMISEL: Vsi ljudje po vsem svetu si prizadevajo, da bi z različnimi napori dobili največjo količino čutnega uživanja. Nekateri ljudje so marljivo zaposleni v trgovini, industriji, ekonomskem razvoju, politični nadvladi in tako naprej, spet drugi pa se posvečajo plodonosnemu delovanju, da bi prišli na višje planete in postali srečni v naslednjem življenju. Rečeno je, da lahko prebivalci na mesecu bolje čutno uživajo, ker pijejo soma-raso; dobra dela in miloščina pa vodijo na Pitṛloko. Obstajajo torej različni programi za čutno uživanje, v tem življenju ali v življenju po smrti. Nekateri poskušajo oditi na mesec ali na druge planete z mehaničnimi sredstvi, ker si zelo želijo priti tja, ne da bi jim bilo treba opravljati dobra dela. Toda to se ne bo zgodilo. Po zakonu Vsevišnjega so različna mesta namenjena različnim razredom živih bitij glede na njihovo prejšnje delo. Samó dobro delovanje, ki je predpisano v svetih spisih, omogoča rojstvo v dobri družini, obilje, dobro izobrazbo in dobro telo. Lahko vidimo, da si človek tudi v tem življenju pridobi dobro izobrazbo ali zaslužek z dobrim delom. Na podoben način tudi v naslednjem življenju dobimo takšne zaželene položaje samo zaradi dobrega dela. Sicer se ne bi zgodilo, da dva človeka, rojena istočasno in na istem mestu, zasedeta različna položaja glede na preteklo delovanje. Vendar pa so vsi ti materialni položaji minljivi. Tudi položaj na najvišji Brahmaloki in na najnižji Pātāli se menja glede na naše delovanje. Filozofsko naravnan človek se ne bi smel pustiti zapeljati tem spremenljivim položajem. Poskusiti mora vstopiti v trajno življenje blaženosti in znanja, od koder se mu ne bo treba znova vrniti v bedni materialni svet, na ta ali oni planet. Nadloge in pomešana sreča sta dva vidika materialnega življenja, ki ju najdemo na Brahmaloki in tudi na drugih lokah. Najdemo ju tako v življenju polbogov kot tudi v življenju psov in svinj. Nadloge in pomešana sreča vseh živih bitij se razlikujejo samo po stopnji in kvaliteti, nihče pa ni prost nadlog rojstva, smrti, starosti in bolezni. Razen tega ima vsak tudi svojo usojeno srečo. Nihče ne more dobiti več ali manj teh stvari samo z osebnim prizadevanjem. In tudi če jih dobi, jih lahko znova izgubi. Zato ne bi smeli zapravljati časa s temi malenkostmi; truditi bi se morali samo za to, da se vrnemo k Bogu. To bi moralo biti življenjsko poslanstvo vsakogar.