TEKST 7

dvitīyaṁ tu bhavāyāsya
rasātala-gatāṁ mahīm
uddhariṣyann upādatta
yajñeśaḥ saukaraṁ vapuḥ

dvitīyam – drugi; tu – toda; bhavāya – za blagor; asya – zemlje; rasātala – najnižjega predela; gatām – ko je odšla; mahīm – zemlja; uddhariṣyan – dviganje; upādatta – učvrstil; yajñeśaḥ – lastnik ali vrhovni uživalec; saukaram – kot merjasec; vapuḥ – inkarnacija.

Vrhovni uživalec vseh žrtvovanj se je pojavil v inkarnaciji merjasca [drugi inkarnaciji] in je za blagor zemlje dvignil zemljo iz spodnjih predelov univerzuma.

SMISEL: Vidimo, da se ob vsaki inkarnaciji Božanske Osebnosti omenja tudi posebna funkcija, ki jo opravlja. Vsaka inkarnacija ima posebno funkcijo in te funkcije so vedno izjemne. Nobeno živo bitje jih ne more izvršiti. Naloga inkarnacije merjasca je bila, da dvigne zemljo iz Plutonovega predela umazane materije. Narava merjasca je, da pobira stvari z umazanih mest, in vsemogočna Božanska Osebnost je pokazala to čudo asuram, ki so zemljo skrili na umazanem mestu. Božanski Osebnosti ni nič nemogoče, in čeprav je igral vlogo merjasca, Ga bhakte obožujejo, ker vedno ostane transcendentalen.