TEKST 20

eṣa dātā śaraṇyaś ca yathā hy auśīnaraḥ śibiḥ
yaśo vitanitā svānāṁ dauṣyantir iva yajvanām

eṣaḥ – ta otrok; dātā – darovalec miloščine; śaraṇyaḥ – zaščitnik predanih; ca – in; yathā – kakor; hi – vsekakor; auśīnaraḥ – dežela po imenu Uśīnara; śibiḥ – Śibi; yaśaḥ – slave; vitanitā – razglaševalec; svānām – sorodnikov; dauṣyantiḥ iva – kot Bharata, Duṣyantov sin; yajvanām – od tistih, ki so izvedli mnogo žrtvovanj.

Ta otrok bo po velikodušnem darovanju miloščine in zaščitništvu predanih enak slavnemu kralju Śibiju iz dežele Uśīnara. Ime in slavo svoje družine pa bo razširil kakor Bharata, sin Mahārāje Duṣyante.

SMISEL: Kralj se proslavi z darovanjem miloščine, prirejanjem yajñij, zaščito predanih in podobnim. Kralj kṣatriya je ponosen, da lahko zaščiti predane duše. Takšna kraljeva naravnanost se imenuje īśvara-bhāva ali dejanska sposobnost zaščitništva za pravično stvar. Gospod v Bhagavad-gīti živim bitjem svetuje, naj se Mu predajo, ter jim obljublja vso zaščito. Gospod je vsemogočen in zvest Svoji obljubi, zato se pri zaščiti Svojih bhakt nikoli ne izneveri. Kralj kot Gospodov predstavnik pa mora tudi imeti ta čut, namreč, da za vsako ceno zaščiti predane duše. Mahārāja Śibi, kralj Uśīnare, je bil intimen prijatelj Mahārāje Yayātija, ki je skupaj z Mahārājo Śibijem lahko odšel na rajske planete. Mahārāja Śibi je vedel za rajski planet, na katerega bo odšel po smrti. Opis tega rajskega planeta je v Mahābhārati (Ādi-parva, 96.6-9). Mahārāja Śibi je bil v darovanju miloščine tako velikodušen, da je želel svoj pridobljeni položaj v rajskem kraljestvu predati Yayātiju, a ga slednji ni sprejel. Yayāti je odšel na rajski planet z velikimi ṛṣiji, kot so bili Aṣṭaka in drugi. Na poti v raj je Yayāti na vprašanje modrecev naštel Śibijeva pobožna dela. Postal je član Yamarājeve skupščine, Yamarāja pa je postal njegovo češčeno božanstvo. V Bhagavad-gīti je potrjeno, da častilec polbogov odide na planete polbogov (yānti deva-vratā devān); tako je Mahārāja Śibi na tem planetu postal družabnik velike vajšnavske avtoritete Yamarāje. Za življenja na zemlji se je zelo proslavil kot zaščitnik predanih duš in darovalec miloščine. Kralj raja je nekoč privzel obliko ptice, ki preganja golobe (orla), bog ognja Agni pa je privzel obliko goloba. Ko ga je orel preganjal, se je golob zatekel v naročje Mahārāje Śibija, toda roparski orel je zahteval, naj mu kralj goloba vrne. Kralj ga je hotel nahraniti s kakim drugim mesom in je ptiča prosil, naj goloba ne ubije. Roparska ptica je kraljevo ponudbo zavrnila, potem pa sta se dogovorila, da bo orel sprejel toliko mesa s kraljevega telesa, kolikor je težak golob. Kralj je začel rezati meso s svojega telesa, da bi se na tehtnici izenačilo z golobovo težino, toda mistični golob je vedno ostal težji. Končno je kralj sam stopil na tehtnico, da bi se izenačil z golobom, s čimer je zadovoljil polbogova. Kralj raja in bog ognja sta razkrila svoji identiteti in kralja blagoslovila. Zaradi njegovih velikih dosežkov (zlasti v darovanju miloščine in zaščitništvu) je Mahārājo Śibija slavil tudi Devarṣi Nārada. Mahārāja Śibi je v zadovoljstvo ljudi svojega kraljestva žrtvoval svojega lastnega sina. Otrok Parīkṣit naj bi torej postal drugi Śibi v dajanju miloščine in zaščite.

Dauṣyanti Bharata: Zgodovina govori o mnogih Bharatah, med katerimi so zelo slavni brat Gospoda Rāme, sin kralja Ṛṣabhe in sin Mahārāje Duṣyante. Vsi ti Bharate so zgodovinsko znani v univerzumu. Naš zemeljski planet se imenuje Bhārata ali Bhārata-varṣa po kralju Bharati, Ṛṣabhovem sinu, čeprav nekateri menijo, da je zemlja znana kot Bhārata po vladavini Duṣyantovega sina. Kar se nas tiče, smo prepričani, da se je zemljino ime Bhārata-varṣa uveljavilo po vladavini Bharate, ki je bil sin kralja Ṛṣabhe. Pred njim se je zemlja imenovala Ilāvṛta-varṣa, takoj po kronanju Bharate, Ṛṣabhovega sina, pa se je proslavila kot Bhārata-varṣa.

Vseeno pa Bharata, sin Mahārāje Duṣyante, ni bil nič manj pomemben. Bil je sin slavne lepotice Śakuntale. Mahārāja Duṣyanta se je v gozdu zaljubil v Śakuntalo in rodil se je Bharata. Po tem je Mahārāja zaradi prekletstva Kaṇve Munija na ženo Śakuntalo pozabil, otroka Bharato pa je v gozdu vzredila njegova mati. Še kot otrok je bil tako močan, da je v gozdu izzival leve in slone ter se boril z njimi kakor majhni otroci, ki se igrajo z mačkami in psmi. Ker je deček dobival takšno moč – večjo od tako imenovanega modernega Tarzana – so ga ṛṣiji v gozdu klicali Sarvadamana: kdor lahko nadzoruje vsakogar. Popoln opis Mahārāje Bharate je v Mahābhārati, Ādi-parvi. Pāṇḍave ali pa Kuruji so včasih naslovljeni kot Bhārate, ker so se rodili v dinastiji slavnega Mahārāje Bharate, sina kralja Duṣyante.