Skoči na glavno vsebino

TEKST 24

tataś ca vaḥ pṛcchyam imaṁ vipṛcche
viśrabhya viprā iti kṛtyatāyām
sarvātmanā mriyamāṇaiś ca kṛtyaṁ
śuddhaṁ ca tatrāmṛśatābhiyuktāḥ

tataḥ – kot takšni; ca – in; vaḥ – vas; pṛcchyam – kar se hoče vprašati; imam – to; vipṛcche – dopustite mi vprašanje; viśrabhya – vredni zaupanja; viprāḥ – brāhmaṇe; iti – takó; kṛtyatāyām – izmed vseh različnih dolžnosti; sarva-ātmanā – za vsakogar; mriyamāṇaiḥ – zlasti zanje, ki so tik pred smrtjo; ca – in; kṛtyam – vestno; śuddham – popolnoma pravilno; ca – in; tatra – glede tega; āmṛśata – po zrelem premisleku; abhiyuktāḥ – primerno.

O zaupanja vredni brāhmaṇe, sedaj vas sprašujem o moji neposredni dolžnosti. Prosim vas, da mi po zrelem premisleku poveste, kaj je neskaljena dolžnost vsakogar v vseh okoliščinah in še zlasti ljudi, ki so tik pred smrtjo.

SMISEL: V tem verzu je kralj učenim modrecem zastavil dve vprašanji. Prvo vprašanje je, kaj je dolžnost vsakogar v vseh okoliščinah, drugo vprašanje pa je, kakšna je posebna dolžnost človeka, ki bo v kratkem umrl. Od dveh vprašanj je pomembnejše drugo, ki se nanaša na umirajočega človeka, kajti vsak človek umre, bodisi zelo kmalu ali pa čez sto let. Trajanje življenja ni bistveno, zelo važna pa je dolžnost umirajočega človeka. Mahārāja Parīkṣit je ti dve vprašanji postavil tudi Śukadevi Gosvāmīju ob njegovem prihodu, torej domala ves Śrīmad-Bhāgavatam, začenši z drugim spevom pa vse do zadnjega dvanajstega speva, obravnava ti dve vprašanji. Končni zaključek bo, da je vdano služenje Gospodu Śrī Kṛṣṇi zadnja beseda glede trajne življenjske dolžnosti vsakogar, kot je sam Gospod potrdil v zadnjih fazah Bhagavad-gīte. Mahārāja Parīkṣit se je tega že zavedal, a je hotel od zbranih velikih modrecev dobiti enoglasno sodbo o svojem prepričanju, da bi lahko nadaljeval z izpolnjevanjem svoje nesporno potrjene dolžnosti. Posebej je navedel besedo śuddha, popolnoma pravilno. Za transcendentalno spoznavanje ali samospoznanje različni razredi filozofov priporočajo mnoge procese. Nekateri izmed teh procesov so prvorazredne metode, nekateri pa drugo ali tretjerazredne metode. Prvorazredna metoda od človeka zahteva, da opusti vse druge metode in se preda Gospodovim lotosovim stopalom, s čimer bo odrešen vseh grehov in njihovih posledic.