TEKST 20

kṛtavān kila karmāṇi
saha rāmeṇa keśavaḥ
atimartyāni bhagavān
gūḍhaḥ kapaṭa-mānuṣaḥ

kṛtavān – opravil; kila – katera; karmāṇi – dela; saha – skupaj z; rāmeṇa – Balarāmo; keśavaḥ – Śrī Kṛṣṇa; atimartyāni – nadčloveška; bhagavān – Božanska Osebnost; gūḍhaḥ – maskiran kot; kapaṭa – na videz; mānuṣaḥ – človek.

Gospod Śrī Kṛṣṇa, Božanska Osebnost, se je z Balarāmo igral kot človeško bitje, in je pod to krinko opravil mnoga nadčloveška dela.

SMISEL: Doktrini antropomorfizma in zoomorfizma sta popolnoma neveljavni v primeru Śrī Kṛṣṇe, Božanske Osebnosti. Teorija, da človek lahko postane Bog s pokorami in askezo, se je v današnjem času zelo razmahnila, še posebej v Indiji. Odkar so modreci in svetniki na podlagi razodetih spisov razkrili identiteto Gospoda Rāme, Gospoda Kṛṣṇe in Gospoda Caitanye Mahāprabhuja kot Božanske Osebnosti, so mnogi brezvestni ljudje ustvarili svoje lastne inkarnacije. Ta proces izmišljanja inkarnacije Boga je postal običajna stvar, še posebej v Bengaliji. Vsaka priljubljena osebnost z nekaj malega mističnih moči, ki pokaže kako žonglersko spretnost, bo zlahka postala inkarnacija Boga po glasovanju ljudstva. Gospod Śrī Kṛṣṇa ni bil takšna inkarnacija. On je bil resnično Božanska Osebnost že od začetka Svojega prihoda. Pred Svojo tako imenovano materjo se je pojavil kot štiriroki Viṣṇu. Na materino prošnjo je postal kot človeški otrok, nato pa je odšel od nje k drugemu bhakti v Gokulo, kjer je postal sin Nande Mahārāje in Yaśode Māte. Podobno so tudi Śrī Baladevo, dvojnika Gospoda Śrī Kṛṣṇe, imeli za človeškega otroka, ki naj bi ga rodila druga Śrī Vasudevova žena. Gospod v Bhagavad-gīti pravi, da sta Njegovo rojstvo in delovanje transcendentalna, in da se bo tisti srečnež, ki spozna transcendentalno naravo Njegovega rojstva in Njegovih dejanj, takoj osvobodil in se usposobil za vrnitev v Božje kraljestvo. Znanje o transcendentalni naravi rojstva in delovanja Gospoda Śrī Kṛṣṇe torej zadostuje za osvoboditev. Bhāgavatam v devetih spevih opisuje Gospodovo transcendentalno naravo, deseti spev pa govori o Njegovih posebnih zabavah. Ob branju Śrīmad-Bhāgavatama bo vse to postopno razodeto. Vseeno pa naj že tukaj omenimo, da je Gospod Svojo božanstvenost razodel, ko je bil še v naročju Svoje matere, da so vsa Njegova dejanja nadčloveška (pri sedmih letih je dvignil hrib Govardhano), in da vsa ta dejanja nepreklicno dokazujejo, da je On resnično Vsevišnja Božanska Osebnost. Toda Njegovi tako imenovani oče in mati in drugi sorodniki so Ga zaradi Njegovega mističnega prekrivala vedno imeli za navadnega človeškega otroka. Kadarkoli je opravil kako herkulsko nalogo, sta oče in mati to vzela drugače. Ostala sta zadovoljna z neomajno starševsko ljubeznijo do svojega sina. Zato so modreci iz Naimiṣāraṇye rekli, da je na videz podoben človeškemu bitju, v resnici pa je vrhovna vsemogočna Božanska Osebnost.