TEKST 39

mathurāyāṁ tathā vajraṁ
śūrasena-patiṁ tataḥ
prājāpatyāṁ nirūpyeṣṭim
agnīn apibad īśvaraḥ

mathurāyām – v Mathuri; tathā – tudi; vajram – Vajro; śūrasena-patim – kralja žūrasen; tataḥ – nato; prājāpatyām – prājāpatya žrtvovanje; nirūpya – je opravil; iṣṭim – cilj; agnīn – ogenj; apibat – položil vase; īśvaraḥ – zmožen.

Nato je Aniruddhovega sina Vajro [Aniruddha je bil vnuk Gospoda Kṛṣṇe] postavil za kralja žūrasene v Mathuri. Zatem je Mahārāja Yudhiṣṭhira opravil žrtvovanje prājāpatye in položil vase ogenj za zapustitev družinskega življenja.

SMISEL: Ko je Mahārāja Yudhiṣṭhira ustoličil Mahārājo Parīkṣita na vladarskem prestolu Hastināpure in postavil Vajro, pravnuka Gospoda Kṛṣṇe, za kralja Mathure, je sprejel življenjski stan odpovedi. Sistem štirih življenjskih stanov in štirih kast glede na lastnosti in delovanje (znan kot sistem varṇāśrama-dharme) je začetek pravega človeškega življenja, in ker je bil Mahārāja Yudhiṣṭhira zaščitnik tega sistema človeških dejavnosti, se je pravočasno umaknil iz aktivnega življenja kot sannyāsī ter prepustil upravljanje države izurjenemu princu, Mahārāji Parīkṣitu. Znanstveni sistem varṇāśrama-dharme deli človeško življenje na štiri skupine po zaposlitvi in na štiri življenjske stanove. Sistem štirih življenjskih stanov (življenje brahmacārīja, gṛhasthe, vānaprasthe in sannyāsīja) morajo upoštevati vsi, ne glede na svojo zaposlitveno skupino. Sodobni politiki se nočejo umakniti iz aktivnega življenja, čeprav so dovolj stari, toda Mahārāja Yudhiṣṭhira se je kot vzoren kralj prostovoljno umaknil iz aktivnega življenja v upravljanju države, da bi se pripravil za naslednje življenje. Vsakdo si mora življenje tako urediti, da lahko zadnje življenjsko obdobje, recimo vsaj zadnjih petnajst do dvajset let pred smrtjo, izključno posveti vdanemu služenju Gospodu za doseganje najvišje življenjske popolnosti. Vdajati se materialnemu uživanju in plodonosnemu delovanju vse dni življenja je prava norost, saj dokler um prežema plodonosno delovanje za materialno uživanje, ni nobenega upanja na osvoboditev od pogojenega življenja oziroma materialnega suženjstva. Nihče ne bi smel iti po samomorilski poti zanemarjanja najvišje naloge v doseganju najvišje življenjske popolnosti, ki je vrniti se domov, nazaj k Bogu.