TEKST 25

bhejire munayo 'thāgre
bhagavantam adhokṣajam
sattvaṁ viśuddhaṁ kṣemāya
kalpante ye 'nu tān iha

bhejire – služili Njemu; munayaḥ – modreci; atha – tako; agre – v preteklosti; bhagavantam – Božanski Osebnosti; adhokṣajam – Transcendenci; sattvam – eksistenca; viśuddham – nad tremi svojstvi narave; kṣemāya – da bi imeli najvišjo korist; kalpante – zaslužijo; ye – tisti; anu – sledijo; tān – tistim; iha – v tem materialnem svetu.

V preteklosti so vsi veliki modreci služili Božanski Osebnosti, ker je Vsevišnji Gospod nad tremi svojstvi materialne narave. Oboževali so Ga, da bi se rešili materialnih spon in tako dosegli najvišjo dobrobit. Vsakdo, ki gre po stopinjah teh velikih avtoritet, se bo prav tako usposobil za osvoboditev iz materialnega sveta.

SMISEL: Namen religije ni niti okoriščanje z materialnim dobičkom niti preprosto pridobivanje znanja o razliki med materijo in duhom. Končni cilj religiozne prakse je rešiti se iz materialnega suženjstva in znova zaživeti v prostosti transcendentalnega sveta, kjer je Božanska Osebnost Vrhovna Oseba. Religiozni zakoni so pravzaprav neposredni ukazi Božanske Osebnosti, tako da razen mahājan, Gospodovih pooblaščenih predstavnikov, nihče ne pozna smisla religije. Gospod ima dvanajst posebnih predstavnikov, ki poznajo smisel religije in ki Mu vsi predano služijo. Za naše dobro je, da sledimo tem mahājanam, ker bomo od tega imeli najvišjo korist.