TEKST 4

jihma-prāyaṁ vyavahṛtaṁ śāṭhya-miśraṁ ca sauhṛdam
pitṛ-mātṛ-suhṛd-bhrātṛ- dam-patīnāṁ ca kalkanam

jihma-prāyam – varanje; vyavahṛtam – v vse vsakodnevne medsebojne odnose; śāṭhya – dvoličnost; miśram – se je prikradla; ca – in; sauhṛdam – kar se tiče dobronamernih prijateljev; pitṛ – očeta; mātṛ – kar se tiče matere; suhṛt – dobrotnikov; bhrātṛ – lastnega brata; dam-patīnām – kar se tiče moža in žene; ca – tudi; kalkanam – prepir med njima.

Vse vsakodnevne medčloveške odnose in stike je onesnažilo varanje, celo med prijatelji. Tudi v družinskih zadevah je vladalo stalno nerazumevanje med očeti, materami in sinovi, med dobrotniki in med brati. Celo med možem in ženo sta nenehno vladala napetost in prepir.

SMISEL: V naravi pogojenega živega bitja je, da je podvrženo štirim principom slabega delovanja, namreč napakam, nerazumnosti, nezmožnosti in varanju. To so znamenja nepopolnosti, od katerih je nagnjenje k varanju drugih najbolj izrazito. Goljufivost je v pogojenih dušah zato, ker pogojene duše v materialnem svetu primarno prežema nenaravna želja po gospodovanju materialnemu svetu. V svojem čistem stanju živo bitje ni pogojeno z zakoni, ker se v čistem stanju zaveda, da je živo bitje večno podložno Vrhovnemu Bitju in da je zato zanj vedno dobro ostati podložno, namesto da lažno poskuša gospodariti nad lastnino Vsevišnjega Gospoda. V pogojenem stanju živo bitje ni zadovoljno, tudi če dejansko postane gospodar vsega pod njegovim nadzorom, kar nikoli ne postane, tako da postane žrtev vsakovrstnega varanja, celo v najbližjih in najintimnejših odnosih. V takšnem nezadovoljivem stanju ni harmonije niti med očetom in sinovi in tudi ne med možem in ženo. Vse težave teh nasprotij pa lahko ublažimo z enim procesom, to je z vdanim služenjem Gospodu. Svet licemerstva lahko zaustavimo samo, če licemerstvo nevtraliziramo s pomočjo vdanega služenja Gospodu in nikakor drugače. Ko je Mahārāja Yudhiṣṭhira opazil neskladja, je naslutil Gospodovo izginitev z zemlje.