TEKST 26

pratiruddhendriya-prāṇa-
mano-buddhim upāratam
sthāna-trayāt paraṁ prāptaṁ
brahma-bhūtam avikriyam

pratiruddha – odtegnjeni; indriya – čutni organi; prāṇa – respiratorni zrak; manaḥ – um; buddhim – inteligenca; upāratam – neaktivni; sthāna – mest; trayāt – od treh; param – transcendentalen; prāptam – dosegel; brahma-bhūtam – kvalitativno enak z Vrhovnim Absolutom; avikriyam – nedovzeten.

Muni je vse čutne organe, dih, um in inteligenco odtegnil od materialnih dejavnosti; ker je dosegel transcendentalen položaj kvalitativne enakosti z Vrhovnim Absolutom, je bil v transu nad tremi [budnostjo, sanjanjem in nezavestjo].

SMISEL: Muni, v čigar zavetišče je kralj vstopil, je bil po vsem videzu v transu yoge. Transcendentalni položaj je mogoče doseči s tremi procesi: s procesom jñāne ali teoretičnega znanja o transcendenci, s procesom yoge ali dejanske realizacije transa z upravljanjem fizioloških in psiholoških funkcij telesa, ter z najbolj priznanim procesom bhakti-yoge ali zaposlitve čutov v vdanem služenju Gospodu. Tudi Bhagavad-gītā vsebuje informacijo o postopnem razvoju zaznavanja od materije do živega bitja. Naš materialni um in telo se razvijeta iz živega bitja, duše, ker pa smo pod vplivom treh kvalitet materije, pozabimo našo pravo identiteto. Proces jñāne teoretično spekulira o realnosti duše. Bhakti-yoga pa duhovno dušo dejansko zaposli v aktivnostih. Zaznavanje materije se transcendira do še subtilnejših čutnih stanj. Čuti se transcendirajo do subtilnejšega uma, nato v aktivnosti dihanja in postopoma v inteligenco. Onkraj inteligence pa je mogoče realizirati živo dušo z uporabo mehaničnih dejavnosti sistema yoge, ki vključuje izvajanje meditacije z obvladovanjem čutov, reguliranje sistema dihanja in uporabo inteligence za dvig na transcendentalni položaj. Takšen trans zaustavi vse materialne aktivnosti telesa. Kralj je videl munija v tem položaju. Munija pa je videl še takole: