TEKST 32

kecid āhur ajaṁ jātaṁ puṇya-ślokasya kīrtaye
yadoḥ priyasyānvavāye malayasyeva candanam

kecit – kdo; āhuḥ – pravi; ajam – nerojeni; jātam – se rodi; puṇya-ślokasya – velikega pobožnega kralja; kīrtaye – za slavljenje; yadoḥ – kralja Yaduja; priyasya – dragega; anvavāye – v družini; malayasya – hribovje Malaye; iva – kot; candanam – sandalovina.

Nekateri pravijo, da se je Nerojeni rodil, ker je hotel proslaviti pobožne kralje; drugi pa pravijo, da se je rodil v zadovoljstvo kralja Yaduja, enega Tvojih najdražjih bhakt. Pojavljaš se v njegovi družini, tako kot se sandalovina pojavlja v hribovju Malaye.

SMISEL: Gospodov prihod v materialnem svetu je zavajajoč, tako da obstajajo različna mnenja o rojstvu Nerojenega. V Bhagavad-gīti Gospod pravi, da se rojeva v materialnem svetu, čeprav je On gospodar vseh kreacij in je nerojen. Zato nihče ne more zanikati rojstva Nerojenega, ker je On sam utemeljil resnico. Še vedno pa so deljena mnenja glede vzroka Njegovega rojstva. Tudi to je objavljeno v Bhagavad-gīti. Gospod se pojavlja po lastni notranji moči, da bi ponovno vzpostavil načela religije, ter da bi zaščitil pobožne in uničil brezbožne. To je poslanstvo prihoda Nerojenega. Vseeno pa je rečeno, da je Gospod prišel, da bi proslavil pobožnega kralja Yudhiṣṭhiro. Gospod Śrī Kṛṣṇa je vsekakor želel vzpostaviti kraljestvo Pāṇḍav za dobro vsega sveta. Kadar svetu vlada pobožen kralj, so ljudje srečni. Če je vladar brezbožen, so ljudje nesrečni. Ker so vladarji v dobi kali v večini primerov brezbožni, so tudi državljani vedno nesrečni. Toda v demokraciji brezbožni državljani sami volijo svojega predstavnika, ki naj bi jim vladal, tako da ne morejo nikogar kriviti za svojo nesrečo. Mahārāja Nala je tudi slovel kot velik pobožen kralj, a ni bil povezan z Gospodom Kṛṣṇo. Zato je kot tisti, ki naj bi ga Gospod Kṛṣṇa proslavil, tukaj mišljen Mahārāja Yudhiṣṭhira. Gospod je proslavil tudi kralja Yaduja, ker se je rodil v njegovi družini. Znan je kot Yādava, Yaduvīra, Yadunandana itd., čeprav Gospod ni nikoli odvisen od takšne obvezanosti. On je kot sandalovina, ki uspeva na hribovju Malaye. Drevesa lahko rastejo kjerkoli in povsod, toda ker sandalova drevesa večinoma rastejo na področju hribovja Malaye, sta ime sandalovine in hribovje Malaye medsebojno povezana. Zaključek je torej, da je Gospod večno nerojen kakor sonce, a se vseeno pojavlja, tako kot sonce, ki se dvigne na vzhodnem obzorju. Tako kot sonce nikoli ni sonce vzhodnega obzorja, tudi Gospod ni nikogaršnji sin, temveč je oče vsega, kar obstaja.