TEKST 11–12
sat-saṅgān mukta-duḥsaṅgo hātuṁ notsahate budhaḥ
kīrtyamānaṁ yaśo yasya sakṛd ākarṇya rocanam
tasmin nyasta-dhiyaḥ pārthāḥ saheran virahaṁ katham
darśana-sparśa-saṁlāpa- śayanāsana-bhojanaiḥ
sat-saṅgāt – ob druženju s čistimi bhaktami; mukta-duḥsaṅgaḥ – rešen slabe materialistične družbe; hātum – odreči se; na utsahate – nikoli ne poskuša; budhaḥ – kdor je razumel Gospoda; kīrtyamānam – slavljenje; yaśaḥ – slavo; yasya – čigar; sakṛt – samo enkrat; ākarṇya – samo slišal; rocanam – prijetno; tasmin – Njemu; nyasta-dhiyaḥ – kdor Mu je predal um; pārthāḥ – Pṛthini sinovi; saheran – lahko prenašajo; viraham – ločenost; katham – kako; darśana – gledali iz oči v oči; sparśa – dotikali; saṁlāpa – se pogovarjali; śayana – spali; āsana – sedeli; bhojanaiḥ – skupaj obedovali.
Inteligentni ljudje, ki so v družbi čistih bhakt spoznali Vsevišnjega Gospoda in se otresli slabe materialistične družbe, si ne morejo kaj, da ne bi vedno poslušali o Gospodovih slavah, pa čeprav so jih slišali samo enkrat. Pāṇḍave pa še zlasti niso mogli prenesti ločenosti od Njega, ker so se intimno družili z Njegovo osebo, Ga gledali iz oči v oči, se Ga dotikali, se z Njim pogovarjali ter z Njim spali, sedeli in obedovali.
SMISEL: Konstitucijski položaj živega bitja je, da služi nekomu višjemu. Živo bitje je primorano prisilno služiti zapovedim iluzorne materialne energije v različnih fazah čutnega zadovoljevanja. Pri služenju čutom pa se nikoli ne utrudi. In tudi če se utrudi, ga iluzorna energija znova in znova sili v takšno ravnanje, ne da bi živo bitje našlo zadovoljstvo. Posla čutnega zadovoljevanja ni nikoli konec in pogojena duša se v tem hlapčevanju zaplete brez upanja na razbremenitev. Razbremeni se lahko samo v družbi čistih bhakt. Kdor se druži s čistimi bhaktami, bo postopoma napredoval do svoje transcendentalne zavesti. Tako bo ugotovil, da je njegov večni položaj služiti Gospodu in ne popačenim čutom s pohoto, jezo, željo po gospodovanju in podobnim. Materialna družba, prijateljstvo in ljubezen so samo različne faze poželenja. Dom, dežela, družina, družba, bogastvo in vse druge pritikline so vzrok zasužnjenosti v materialnem svetu, kjer so spremljajoči dejavniki trojne življenjske nadloge. Ob druženju s čistimi bhaktami in ponižnim poslušanjem od njih navezanost na materialno uživanje popusti, poveča pa se privlačnost do poslušanja o Gospodovih transcendentalnih aktivnostih. Ko se to zgodi, Gospodove transcendentalne aktivnosti še naprej delujejo brez prekinitve, kot ogenj v smodniku. Rečeno je, da je Hari, Božanska Osebnost, tako transcendentalno privlačen, da postanejo Gospodovi bhakte celo tisti, ki so s samospoznavanjem postali samozadovoljni in so dejansko osvobojeni materialnega suženjstva. Glede na vse to lahko jasno razumemo, v kakšnem položaju so morali biti Pāṇḍave, ki so bili Gospodovi stalni spremljevalci; niso mogli niti pomisliti na ločenost od Śrī Kṛṣṇe, ker so Mu bili še mnogo bolj privrženi zaradi stalnih osebnih stikov z Njim. Čistega bhakto privlači tudi spominjanje na Gospoda v Njegovi obliki, odlikah, imenu, slavi, zabavah in drugem, pri čemer povsem pozabi na vse oblike, lastnosti, imena, znamenitosti in dejavnosti materialnega sveta, tako da po zaslugi zrelega druženja s čistimi bhaktami niti za trenutek ne izgubi stika z Gospodom.