TEKST 25

etāvad uktvopararāma tan mahad
bhūtaṁ nabho-liṅgam aliṅgam īśvaram
ahaṁ ca tasmai mahatāṁ mahīyase
śīrṣṇāvanāmaṁ vidadhe 'nukampitaḥ

etāvat – takó; uktvā – izgovorjeno; upararāma – prenehal; tat – ta; mahat – veliki; bhūtam – čudoviti; nabhaḥ-liṅgam – poosebljen v zvoku; aliṅgam – neviden za oči; īśvaram – vrhovna avtoriteta; aham – jaz; ca – tudi; tasmai – Njemu; mahatām – velikemu; mahīyase – proslavljenemu; śīrṣṇā – z glavo; avanāmam – spoštovanje; vidadhe – izkazal; anukampitaḥ – ko sem dobil Njegovo milost.

Tedaj je ta vrhovna avtoriteta, poosebljena v zvoku in nevidna za oči, toda prečudovita, prenehala govoriti. Z občutkom hvaležnosti sem se z glavo priklonil Gospodu in Mu tako izkazal spoštovanje.

SMISEL: Če Božanske Osebnosti ne vidimo, temveč Jo samo slišimo, to ne predstavlja nobene razlike. Gospod je proizvedel štiri Vede s Svojim dihanjem, vidimo in spoznamo pa Ga lahko po transcendentalnem zvoku Ved. Tudi Bhagavad-gītā je Gospodova zvočna predstavitev in je popolnoma istovetna z Gospodom. Zaključek je, da Gospoda lahko vidimo in slišimo z vztrajnim petjem in recitiranjem transcendentalnega zvoka.