TEKST 1

sūta uvāca

atha taṁ sukham āsīna upāsīnaṁ bṛhac-chravāḥ
devarṣiḥ prāha viprarṣiṁ vīṇā-pāṇiḥ smayann iva

sūtaḥ – Sūta; uvāca – je dejal; atha – torej; tam – njemu; sukham āsīnaḥ – udobno sedeč; upāsīnam – tistemu, ki je sedel poleg njega; bṛhat-śravāḥ – zelo spoštovan; devarṣiḥ – veliki ṛṣi med bogovi; prāha – dejal; viprarṣim – ṛṣiju med brāhmaṇami; vīṇā-pāṇiḥ – tisti, ki v roki drži vīṇo; smayan iva – z rahlim nasmeškom.

Sūta Gosvāmī je dejal: Ko mu je bilo ponujeno udobno sedišče, je modrec med bogovi [Nārada] z nasmeškom nagovoril ṛṣija med brāhmaṇami [Vedavyāso].

SMISEL: Nārada se je smehljal, ker je dobro poznal velikega modreca Vedavyāso in vzrok njegovega razočaranja. Kot bo postopno pojasnil, je bil Vyāsadeva razočaran, ker je pomanjkljivo predstavil znanost o predanem služenju. Nārada je vedel za pomanjkljivost, in Vyāsov položaj je to potrdil.