TEKST 8

api devarṣiṇādiṣṭaḥ sa kālo 'yam upasthitaḥ
yadātmano 'ṅgam ākrīḍaṁ bhagavān utsisṛkṣati

api – mar je; deva-ṛṣiṇā – svetnika med polbogovi (Nārade); ādiṣṭaḥ – pouk od; saḥ – ta; kālaḥ – večni čas; ayam – to; upasthitaḥ – nastopil; yadā – ko; ātmanaḥ – Svojega Jaza; aṅgam – polnomočni del; ākrīḍam – manifestacijo; bhagavān – Božanska Osebnost; utsisṛkṣati – bo zapustil.

Mar namerava končati Svoje zemeljske zabave, kot je nakazal Devarṣi Nārada? Ali je ta čas že nastopil?

SMISEL: Večkrat je že bila beseda o tem, da ima Vsevišnja Božanska Osebnost Gospod Śrī Kṛṣṇa mnoge polnomočne ekspanzije in da vsaka izmed njih, čeprav so vse enako močne, opravlja različne funkcije. V Bhagavad-gīti je več Gospodovih izjav, ki merijo na različne polnomočne dele oziroma na dele polnomočnih delov. Tako na primer Śrī Kṛṣṇa, Gospod, v Bhagavad-gīti pravi:

»Kadarkoli in kjerkoli pride do upada religioznosti in velikega porasta nereligioznosti, o Bharatov potomec – tedaj Jaz osebno sestopim.« (Bg. 4.7)

»V vsaki dobi se pojavim, da odrešim vernike in uničim nevernike in da ponovno vzpostavim načela stanovske dolžnosti.« (Bg. 4.8)

»Če bi Jaz prenehal delovati, bi s tem zavedel vse človeštvo. Povzročil bi tudi nastanek nezaželenega prebivalstva, s čimer bi porušil mir vseh čutečih bitij.« (Bg. 3.24)

»Karkoli stori velik človek, temu navadni ljudje sledijo. In po merilih, katera postavi s svojim zglednim delovanjem, se ravna ves svet.« (Bg. 3.21)

Vse te Gospodove izjave se nanašajo na različne Gospodove polnomočne dele, namreč na Njegove ekspanzije, kot so Saṅkarṣaṇa, Vāsudeva, Pradyumna, Aniruddha in Nārāyaṇa. Vsi ti polnomočni deli so On sam v različnih transcendentalnih ekspanzijah, vendar Gospod kot Śrī Kṛṣṇa deluje v drugačni sferi transcendentalne izmenjave z različnimi razredi bhakt. Gospod Kṛṣṇa pa se takšen, kakršen je, vseeno pojavi v slehernem univerzumu enkrat na vsakih štiriindvajset ur Brahmovega časa (ali po izteku 8.640.000.000 sončnih let) in v slehernem univerzumu po ustaljenem urniku pokaže vse Svoje transcendentalne zabave. Toda za laika so vloge Gospoda Kṛṣṇe, Gospoda Vāsudeve itd. v tem ustaljenem urniku zapletena problematika. Gospodov Jaz se ne razlikuje od Njegovega transcendentalnega telesa. Njegove ekspanzije opravljajo posebne dejavnosti. Kadar pa se Gospod pojavi osebno kot Gospod Śrī Kṛṣṇa, se Mu po Njegovi nedoumljivi moči yogamāyi pridružijo tudi drugi polnomočni deli, torej se Gospod Kṛṣṇa iz Vṛndāvane razlikuje od Gospoda Kṛṣṇe iz Mathure in od Gospoda Kṛṣṇe iz Dvārake. Virāṭ-rūpa Gospoda Kṛṣṇe je tudi različna od Njega, po Njegovi nedoumljivi moči. Prikaz virāṭ-rūpe na bojišču Kurukṣetre je materialna predstava Njegove oblike. Zato moramo vedeti, da je tedaj, ko je lovec z lokom in puščico navidez usmrtil Gospoda Kṛṣṇo, Gospod pustil Svoje dozdevno materialno telo v materialnem svetu. Gospod je kaivalya; Zanj ni razlike med materijo in duhom, ker je vse Njegova stvaritev. Če On zapusti eno vrsto telesa ali sprejme drugo telo, to ne pomeni, da je primerljiv z navadnim živim bitjem. Vse te dejavnosti so hkrati istovetne in različne po Njegovi nedoumljivi moči. Ko je Mahārāja Yudhiṣṭhira tožil nad možnostjo Njegove izginitve, se je samo držal običaja žalovanja ob izgubi velikega prijatelja, toda v resnici Gospod nikoli ne zapusti Svojega transcendentalnega telesa, kot napačno mislijo manj inteligentni ljudje. Takšne manj inteligentne ljudi je obsodil sam Gospod v Bhagavad-gīti, kjer jih je označil kot mūḍhe. Gospodova zapustitev Njegovega telesa pomeni, da je Svoje polnomočne dele zopet pustil v posameznih dhāmah (transcendentalnih prebivališčih), tako kot je Svojo virāṭ-rūpo pustil v materialnem svetu.