TEKST 13

tulayāma lavenāpi
na svargaṁ nāpunar-bhavam
bhagavat-saṅgi-saṅgasya
martyānāṁ kim utāśiṣaḥ

tulayāma – možno primerjati; lavena – s trenutkom; api – celó; na – nikoli; svargam – rajski planeti; na – niti; apunaḥ-bhavam – osvoboditev od materije; bhagavat-saṅgi – Gospodov bhakta; saṅgasya – druženja; martyānām – zapisanih smrti; kim – kaj šele; uta – naj rečemo o; āśiṣaḥ – svetnem blagoslovu.

Vrednosti enega samega trenutka druženja z Gospodovim bhakto sploh ni mogoče primerjati z dosezanjem rajskih planetov ali osvoboditvijo od materije, da niti ne govorimo o svetnih blagoslovih v obliki materialne blaginje, ki so namenjeni smrti zapisanim ljudem.

SMISEL: Dve stvari je mogoče primeriti, če so med njima kake podobnosti. Druženja s čistim bhakto ne moremo primerjati z nobeno materialno stvarjo. Ljudje, ki se vdajajo materialni sreči, si želijo doseči rajske planete, kot so Mesec, Venera in Indraloka; ljudje, ki so napredni v materialnih filozofskih spekulacijah, pa stremijo za popolno osvoboditvijo od materialnega suženjstva. Kdor je doživel razočaranje v vseh vrstah materialnega napredka, si zaželi nasproten tip osvoboditve, ki se imenuje apunar-bhava, osvoboditev od ponovnega rojstva. Gospodovi čisti bhakte pa ne stremijo po sreči, ki je na voljo v rajskem kraljestvu, niti po osvoboditvi od materialnega suženjstva. Z drugimi besedami, za Gospodove čiste bhakte so materialna zadovoljstva na rajskih planetih kot fatamorgana, in ker so že osvobojeni vseh materialnih predstav glede zadovoljstva in nesreče, so dejansko osvobojeni celo v materialnem svetu. To pomeni, da so Gospodovi bhakte aktivni v transcendentalni eksistenci, namreč v ljubečem služenju Gospodu, tako v materialnem kot v duhovnem svetu. Tako kot vladni uslužbenec, ki je vedno isti, bodisi v pisarni, doma ali kjerkoli drugje, bhakta tudi nima nobenega opravka z ničemer materialnim, ker se je izključno posvetil transcendentalnemu služenju Gospodu. Če nima nobenega opravka z ničemer materialnim, kakšno zadovoljstvo lahko tedaj najde v materialnih blagoslovih, kot so kraljevanje in druge oblike gospodovanja nad drugimi, ki se kmalu končajo s koncem telesa? Vdano služenje je večno; ker je duhovno, nima konca. Obdarjenosti čistega bhakte so popolnoma drugačne od materialnih obdarjenosti, torej med njimi ni primerjave. Sūta Gosvāmī je bil čisti Gospodov bhakta, zato je bilo njegovo druženje z ṛṣiji v Naimiṣāraṇyi edinstveno. Druženje z grobimi materialisti v materialnem svetu je zares obsojeno. Materialist se imenuje yoṣit-saṇgī ali oseba, ki je zelo navezana na materialno zapletenost (ženske in druge spremljajoče stvari). Takšna navezanost je pogojena, ker odganja življenjske blagoslove in blaginjo. Njegovo popolno nasprotje pa je bhāgavata-saṇgī ali oseba, ki se vedno druži z Gospodovim imenom, obliko, odlikami itd. Takšno druženje je zmeraj zaželeno; vredno je češčenja, je hvalevredno in ga lahko sprejmemo za najvišji cilj življenja.