TEKST 41

nārada uvāca

mā kañcana śuco rājan yad īśvara-vaśaṁ jagat
lokāḥ sapālā yasyeme vahanti balim īśituḥ
sa saṁyunakti bhūtāni sa eva viyunakti ca

nāradaḥ uvāca – Nārada je dejal; mā – nikoli; kañcana – nikakor; śucaḥ – tarnaj; rājan – o kralj; yat – kajti; īśvara-vaśam – pod nadzorom Vsevišnjega Gospoda; jagat – svet; lokāḥ – vsa živa bitja; sa-pālāḥ – vključno z njihovimi voditelji; yasya – katerih; ime – vse te; vahanti – izpolnjujejo; balim – z načini češčenja; īśituḥ – za svojo zaščito; saḥ – On; saṁyunakti – poveže; bhūtāni – vsa živa bitja; saḥ – On; eva – prav tako; viyunakti – razdruži; ca – in.

Śrī Nārada je dejal: O pobožni kralj, ne žaluj za nikomer, saj je vsakdo pod nadzorstvom Vsevišnjega Gospoda. Zato vsa živa bitja in njihovi voditelji izpolnjujejo dolžnosti češčenja, da bi bili dobro zaščiteni. On sam je tisti, ki jih povezuje in razdružuje.

SMISEL: Sleherno živo bitje, bodisi v tem materialnem svetu bodisi v duhovnem svetu, je pod nadzorstvom Vsevišnjega Gospoda, Božanske Osebnosti. Začenši z Brahmājījem, voditeljem tega univerzuma, pa vse do neznatne mravlje vsi spoštujejo ureditev Vsevišnjega Gospoda. Zato je konstitucijski položaj živega bitja biti podrejen nadzorstvu Vsevišnjega Gospoda. Neumno živo bitje, zlasti še človek, se proti svoji naravi upira zakonu Vsevišnjega, zato je kaznovano kot asura ali prestopnik. Živo bitje je na določen položaj postavljeno po ukazu Vsevišnjega Gospoda in je s tega mesta zopet prestavljeno na ukaz Vsevišnjega Gospoda ali Njegovih avtoriziranih predstavnikov. Brahmā, Śiva, Indra, Candra, Mahārāja Yudhiṣṭhira ter iz zgodovine modernega časa Napoleon, Akbar, Aleksander, Gandhi, Shubhash in Nehru so vsi brez izjeme Gospodovi služabniki, ki so bili na položaj postavljeni ter z njega odstavljeni po Gospodovi vrhovni volji. Nobeden od njih ni neodvisen. Čeprav se takšni ljudje ali voditelji upirajo priznati Gospodov vrhovni položaj, pridejo pod upravo še strožjih zakonov materialnega sveta, ki jim vsiljujejo različne nadloge. Zato lahko samo nespameten človek trdi, da ni Boga. Mahārāja Yudhiṣṭhira se je prepričal o tej goli resnici, saj ga je nenaden odhod njegovih starih stricev in tete zelo prizadel. Mahārāja Dhṛtarāṣṭra je bil v ta položaj postavljen v skladu s svojimi preteklimi dejanji; sedaj je že trpel oziroma užival koristi, ki si jih je prislužil v preteklosti, sreča pa je hotela, da je tako ali drugače imel dobrega mlajšega brata, Viduro, po čigar navodilu je zaključil vse račune v materialnem svetu in se odpravil na pot odrešitve.

Po pravilu ni mogoče spremeniti toka zaslužene sreče in nesreče z načrtovanjem. Vsakdo ju mora sprejeti, kakor prihajata po subtilni ureditvi kāle ali nepremagljivega časa. Zoperstavljanje njunemu toku je brez pomena. Zato je najbolje, da si prizadevamo doseči odrešitev; ta posebna ugodnost je dana samo človeku, ker ima človek razvite umske dejavnosti in razvito inteligenco. Različni vedski napotki za dosezanje odrešitve med bivanjem v človeški obliki so namenjeni samo ljudem. Kdor zlorabi to priložnost, ki jo daje napredna inteligenca, je zares obsojen in bo moral prenašati razne nadloge, bodisi v sedanjem življenju bodisi v prihodnosti. Na tak način Vsevišnji nadzira vsakogar.