TEKST 43
kṛṣṇe sva-dhāmopagate
dharma-jñānādibhiḥ saha
kalau naṣṭa-dṛśām eṣa
purāṇārko 'dhunoditaḥ
kṛṣṇe – v Kṛṣṇovo; sva-dhāma – lastno prebivališče; upagate – ko se je vrnil; dharma – religija; jñāna – znanje; ādibhiḥ – skupaj združena; saha – skupaj z; kalau – v kali-yugi; naṣṭa-dṛśām – od ljudi, ki so izgubili vid; eṣaḥ – vseh teh; purāṇa-arkaḥ – Purāṇa, ki je sijajna kot sonce; adhunā – ravno zdaj; uditaḥ – je vzšla.
Ta Bhāgavata Purāṇa je sijajna kot sonce in je vzšla takoj po tem, ko se je Gospod Kṛṣṇa v spremstvu religije, znanja in tako naprej vrnil v Svoje prebivališče. Ljudje, ki so izgubili vid zaradi goste teme neznanja v dobi kali, bodo dobili luč od te Purāṇe.
SMISEL: Gospod Śrī Kṛṣṇa ima Svojo večno dhāmo ali prebivališče, kjer se večno zabava s Svojimi večnimi družabniki in opravo. Njegovo večno prebivališče je manifestacija Njegove notranje energije, materialni svet pa je manifestacija Njegove zunanje energije. Kadar sestopi v materialni svet, se pokaže z vso opravo v Svoji notranji moči, ki se imenuje ātma-māyā. V Bhagavad-gīti Gospod pravi, da sestopi po Svoji lastni moči (ātma-māyi). Zato Njegova oblika, ime, slava, oprava, prebivališče in tako naprej niso kreacije materije. Gospod sestopi, da bi k Sebi poklical padle duše in da bi znova vzpostavil zakone religije, ki jih je neposredno predpisal On sam. Razen Boga nihče ne more uvesti principov religije. Samo On ali primerna oseba, ki jo On pooblasti, lahko zapove zakone religije. Prava religija pomeni poznati Boga, naš odnos z Njim in naše dolžnosti v odnosu z Njim, in poznati naš končni cilj po odhodu iz materialnega telesa. Pogojene duše v pasti materialne energije ne vedo ničesar o teh življenjskih načelih. V glavnem so ljudje kot živali zaposleni s prehranjevanjem, spanjem, strahom in razmnoževanjem. V glavnem se vdajajo čutnemu uživanju pod krinko religioznosti, znanja ali odrešitve. Še bolj slepi so v današnji dobi prepirov ali kali-yugi. V kali-yugi je prebivalstvo samó razkošna izdaja živali. Niti malo se ne zanimajo za duhovno znanje ali božje religiozno življenje. Čeprav so tako slepi, da ne morejo videti ničesar, kar je zunaj pristojnosti subtilnega uma, inteligence ali ega, so vseeno zelo ponosni na svoj napredek v znanju, znanosti in materialni blaginji. Pripravljeni so tvegati življenje, da takoj po odhodu iz telesa postanejo pes ali svinja, ker so popolnoma zanemarili končni življenjski cilj. Božanska Osebnost Śrī Kṛṣṇa se je pojavil pred nami tik pred začetkom kali-yuge, v Svoj večni dom pa se je vrnil na samem pragu kali-yuge. Ko je bil navzoč, je vse razkril s Svojimi različnimi aktivnostmi. Posebej je izgovoril Bhagavad-gīto in izkoreninil vsa izmišljena načela religioznosti. Preden pa je odšel iz materialnega sveta, je po Nāradi pooblastil Śrī Vyāsadevo, da sestavi sporočila Śrīmad-Bhāgavatama, tako da sta Bhagavad-gītā in Śrīmad-Bhāgavatam kot dva baklonosca za slepe ljudi današnjega časa. Drugače povedano, če ljudje v dobi kali želijo uzreti pravo luč življenja, morajo sprejeti samo ti dve knjigi, in njihov življenjski cilj bo izpolnjen. Bhagavad-gītā je uvodna študija Bhāgavatama, Śrīmad-Bhāgavatam pa je summum bonum življenja, poosebljeni Gospod Śrī Kṛṣṇa. Zato moramo sprejeti Śrīmad-Bhāgavatam kot neposredno predstavitev Gospoda Kṛṣṇe. Kdor lahko vidi Śrīmad-Bhāgavatam, lahko vidi tudi Gospoda Śrī Kṛṣṇo osebno. Śrīmad-Bhāgavatam in Gospod Śrī Kṛṣṇa sta istovetna.