TEKST 10

tadā tad aham īśasya bhaktānāṁ śam abhīpsataḥ
anugrahaṁ manyamānaḥ prātiṣṭhaṁ diśam uttarām

tadā – tedaj; tat – to; aham – jaz; īśasya – Gospodova; bhaktānām – od bhakt; śam – milost; abhīpsataḥ – želeč; anugraham – poseben blagoslov; manyamānaḥ – s temi mislimi; prātiṣṭham – odšel; diśam uttarām – proti severu.

To sem dojel kot posebno milost Gospoda, ki vedno želi izročiti blagoslove Svojim bhaktam, in s temi mislimi sem se podal proti severu.

SMISEL: Gospodovi zaupni bhakte na vsakem koraku vidijo Gospodovo blagoslovilno vodstvo. Kar je za posvetneža nezaželen ali težaven trenutek, bhakta sprejme kot Gospodovo posebno milost. Posvetna blaginja je svojevrstna materialna vročica, in po Gospodovi milosti se temperatura materialne vročice počasi znižuje, bhakta pa korak za korakom razvija duhovno zdravje. Posvetni ljudje to narobe razumejo.