TEKST 32

ajāta-śatruḥ pṛtanāṁ gopīthāya madhu-dviṣaḥ
parebhyaḥ śaṅkitaḥ snehāt prāyuṅkta catur-aṅgiṇīm

ajāta-śatruḥ – Mahārāja Yudhiṣṭhira, ki ni bil do nikogar sovražen; pṛtanām – obrambne sile; gopīthāya – za zaščito; madhu-dviṣaḥ – Madhujevega sovražnika (Śrī Kṛṣṇe); parebhyaḥ – pred drugimi (sovražniki); śaṅkitaḥ – v strahu pred; snehāt – iz privrženosti; prāyuṅkta – je uporabil; catuḥ-aṅgiṇīm – štiri obrambne divizije.

Čeprav Mahārāja Yudhiṣṭhira ni bil nikomur sovražnik, je pripravil štiri obrambne divizije [konje, slone, bojne vozove in vojsko], da spremljajo Gospoda Kṛṣṇo, sovražnika asur [demonov]. Mahārāja je to storil zaradi sovražnikov, pa tudi iz privrženosti Gospodu.

SMISEL: Naravna obrambna sredstva so konji in sloni v kombinaciji z bojnimi vozovi in ljudmi. Konji in sloni so izurjeni za premik na katerikoli predel hribovja, gozdov ali ravnine. Vojščaki na bojnih vozovih so se lahko borili z mnogimi konji in sloni s pomočjo močnih puščic, vse do ravni brahmāstre (podobne modernemu atomskemu orožju). Mahārāja Yudhiṣṭhira je dobro vedel, da je Kṛṣṇa prijatelj in dobrotnik vsakogar, zavedal pa se je tudi, da asure že po naravi zavidajo Gospodu. Zato je iz strahu pred zunanjim napadom, pa tudi iz privrženosti, zaposlil vse vrste obrambnih sil kot telesno stražo Gospoda Kṛṣṇe. Gospod Kṛṣṇa bi se lahko sam ubranil pred napadom tistih, ki so Gospoda šteli med svoje sovražnike, a je vseeno sprejel vse aranžmaje Mahārāje Yudhiṣṭhire, saj ni mogel prekršiti povelja kralja, ker je bil Njegov starejši bratranec. Gospod v Svojih transcendentalnih zabavah igra podrejeno vlogo, torej se za Svojo zaščito v Svoji dozdevni otroški nemoči včasih prepusti skrbi Yaśodāmāte. To je transcendentalna līlā ali Gospodova zabava. Osnovno načelo vseh transcendentalnih vzajemnih odnosov med Gospodom in Njegovimi bhaktami je uživanje transcendentalne blaženosti, ki se ne more primerjati z ničemer, niti z ravnjo brahmānande.