TEKST 27

takṣakād ātmano mṛtyuṁ dvija-putropasarjitāt
prapatsyata upaśrutya mukta-saṅgaḥ padaṁ hareḥ

takṣakāt – zaradi leteče kače; ātmanaḥ – o svoji lastni; mṛtyum – smrti; dvija-putra – brāhmaṇov sin; upasarjitāt – ki jo bo poslal; prapatsyate – bo poiskal zavetje; upaśrutya – ko bo slišal; mukta-saṅgaḥ – prost vseh vezi; padam – položaj; hareḥ – Gospodov.

Ko bo izvedel za svojo smrt od pika leteče kače, ki jo bo nadenj poslal brāhmaṇov sin, bo pretrgal vse materialne vezi, se predal Vsevišnjemu Gospodu in poiskal Njegovo zavetje.

SMISEL: Materialna vezanost in izročenost Gospodovim lotosovim stopalom ne gresta skupaj. Materialna vezanost pomeni nevednost o transcendentalni sreči pod Gospodovim okriljem. Dokler smo v materialnem svetu, je vdano služenje Gospodu sredstvo za prakticiranje našega transcendentalnega odnosa z Gospodom, ko pa dozori, se popolnoma osvobodimo vseh materialnih vezi in se usposobimo za odhod domov, nazaj k Bogu. Mahārāja Parīkṣit je bil še posebej privržen Gospodu od samega začetka svojega telesa v maternici, zato je bil neprenehoma pod Gospodovim okriljem; tako imenovano svarilo, da bo moral umreti čez sedem dni po prekletstvu brāhmaṇovega sinu, pa je bilo v resnici blagoslov, saj se je sedaj lahko pripravil za vrnitev domov, nazaj k Bogu. Ker ga je Gospod vedno ščitil, bi lahko učinek prekletstva po Gospodovi milosti razveljavil, toda ni hotel po nepotrebnem izkoriščati te ugodnosti. Namesto tega je raje izkoristil slabo kupčijo na najboljši možni način. Izkoristil je priložnost, da sedem dni brez prestanka posluša Śrīmad-Bhāgavatam iz pravega vira, s čimer je dobil zavetje Gospodovih lotosovih stopal.