TEKST 20

evaṁ prasanna-manaso
bhagavad-bhakti-yogataḥ
bhagavat-tattva-vijñānaṁ
mukta-saṅgasya jāyate

evam – takó; prasanna – z oživljenim; manasaḥ – umom; bhagavat-bhakti – predanim služenjem Gospodu; yogataḥ – ob stiku s; bhagavat – v zvezi z Božansko Osebnostjo; tattva – znanje; vijñānam – znanstveno; mukta – osvobojen; saṅgasya – druženja; jāyate – doseže uspeh.

Kdor se tako utrdi v svojstvu čiste vrline in oživi v umu ob stiku s predanim služenjem Gospodu, razvije pozitivno znanstveno znanje o Božanski Osebnosti na stopnji osvoboditve od vsega materialnega druženja.

SMISEL: V Bhagavad-gīti (7.3) je rečeno, da si od mnogo tisočev navadnih ljudi samo en srečnež prizadeva doseči popolnost v življenju. Ljudi v glavnem upravljata svojstvi strasti in neznanja, tako da so vedno polni sle, poželenja, hlepenja, neznanja in spanja. Od mnogih takšnih človeku podobnih živali se en pravi človek zaveda odgovornosti človeškega življenja in se drži predpisanih dolžnosti, da bi dosegel življenjsko popolnost. Od mnogo tisočev takšnih ljudi, ki so dosegli uspeh v človeškem življenju, pa je morda eden, ki je znanstveno spoznal Božansko Osebnost Śrī Kṛṣṇo. V isti Bhagavad-gīti (18.55) tudi piše, da razumevanje znanstvenega znanja o Śrī Kṛṣṇi omogoča edino proces predanega služenja (bhakti-yoga).

To isto potrjujejo tudi zgornje besede. Da ne govorimo o navadnih ljudeh – niti človek, ki je dosegel uspeh v človeškem življenju, ne more znanstveno ali dovršeno poznati Božanske Osebnosti. Popolnost človeškega življenja doseže, kdor dojame, da ni proizvod materije in da je v resnici duh. Ko spozna, da nima ničesar skupnega z materijo, njegovo materialno koprnenje v trenutku preneha, in tedaj oživi kot duhovno bitje. Takšen uspeh lahko doseže, ko se dvigne nad svojstvi strasti in neznanja, ali drugače povedano, ko dejansko razvije brahmanske kvalifikacije. Brāhmaṇa je simbol sattva-guṇe ali svojstva vrline. Drugi, ki niso v svojstvu vrline, so bodisi kṣatriye, vaiśye, śūdre ali nižji od śūder. Brahmanska stopnja je zaradi svojih kreposti najvišja stopnja človeškega življenja. Zato nihče ne more postati bhakta, če nima vsaj kvalifikacij brāhmaṇe. Bhakta je že brāhmaṇa po svojem delovanju. Toda to še ni vse. Kot že rečeno, mora takšen brāhmaṇa postati tudi pravi vaiṣṇava, če se zares želi utrditi na transcendentalnem položaju. Čisti vaiṣṇava je osvobojena duša in je transcendentalen celo nad položajem brāhmaṇe. Na materialni ravni je tudi brāhmaṇa prav tako pogojena duša, saj čeprav na brahmanski stopnji lahko realizira koncept Brahmana ali transcendence, mu še vedno manjka znanstveno znanje o Vsevišnjem Gospodu. Da bi razumeli Božansko Osebnost Kṛṣṇo, moramo preseči stopnjo brāhmaṇe in se dvigniti na stopnjo vasudeve. Znanost o Božanski Osebnosti je študijska tema za podiplomske študente v duhovnem nasledstvu. Omejeni ljudje ali ljudje skromnega znanja ne razumejo Vsevišnjega Gospoda in tolmačijo Kṛṣṇo vsak po svoje. Dejstvo pa je, da nihče ne more razumeti znanosti o Božanski Osebnosti, dokler se ne osvobodi okuženosti z materialnimi svojstvi, tudi če je na stopnji brāhmaṇe. Šele ko usposobljeni brāhmaṇa dejansko postane vaiṣṇava, lahko v oživljenem osvobojenem stanju spozna, kaj Božanska Osebnost v resnici je.