TEKST 34

evaṁ nṛṇāṁ kriyā-yogāḥ sarve saṁsṛti-hetavaḥ
ta evātma-vināśāya kalpante kalpitāḥ pare

evam – takó; nṛṇām – človekove; kriyā-yogāḥ – vse dejavnosti; sarve – vse; saṁsṛti – materialna eksistenca; hetavaḥ – povzroči; te – to; eva – vsekakor; ātma – drevo delovanja; vināśāya – ubijanje; kalpante – postanejo zmožne; kalpitāḥ – posvečene; pare – Transcendenci.

Ko vse dejavnosti posvetimo Gospodovi službi, te iste dejavnosti, ki so povzročile naše trajno suženjstvo, uničijo drevo delovanja.

SMISEL: Plodonosno delovanje, ki od vekomaj zaposluje živo bitje, Bhagavad-gītā primerja z banjanovcem, ker je vsekakor zelo globoko zakoreninjeno. Dokler je duša nagnjena k uživanju plodov delovanja, se mora v skladu z naravo svojega dela še naprej seliti iz enega telesa v drugo ter z enega mesta na drugo. Nagnjenje k uživanju lahko preobrazimo v željo po služenju Gospodovemu poslanstvu. Naše delovanje tako postane karma-yoga, ali pot do duhovne popolnosti ob delu, za katerega imamo naravno nagnjenje. Beseda ātmā tukaj označuje vse kategorije plodonosnega dela. Zaključek je, da moramo rezultat vsega plodonosnega in drugega dela povezati s služenjem Gospodu, ker bo takšno delo prenehalo ustvarjati nadaljnjo karmo in se bo počasi razvilo v transcendentalno predano služenje, ki bo do konca presekalo korenino banjanovega drevesa delovanja, delavca pa pripeljalo h Gospodovim lotosovim stopalom.

Povzetek je, da moramo na prvem mestu poiskati družbo čistih bhakt, ki so ne samo učeni v vedānti, temveč so tudi samorealizirane duše in čisti bhakte Gospoda Śrī Kṛṣṇe, Božanske Osebnosti. Bhakte začetniki morajo v njihovi družbi brez pridržkov izvajati ljubezensko služenje, fizično in umsko. Takšna naravnanost za služenje bo v velikih dušah vzbudila večjo naklonjenost pri izročanju milosti, ki bo v novinca vsadila vse transcendentalne odlike čistih bhakt. To se počasi razvije v močno željo po poslušanju o Gospodovih transcendentalnih zabavah, nakar lahko dojame pravi položaj grobega in subtilnega telesa, ter nad njima znanje o čisti duši in njenem večnem odnosu z Vrhovno Dušo, Božansko Osebnostjo. Ko je odnos določen z utrditvijo večnega odnosa, se čisto predano služenje Gospodu počasi začne razvijati v popolno znanje o Božanski Osebnosti, ki je zunaj dosega neosebnega Brahmana in lokalizirane Paramātme. V Bhagavad-gīti piše, da s takšno puruṣottama-yogo lahko dosežemo popolnost že za sedanje telesne eksistence, ter razvijemo vse dobre Gospodove lastnosti v najvišjem odstotku. Takšen je postopen razvoj ob druženju s čistimi bhaktami.