TEKST 21

sarve vayaṁ tāvad ihāsmahe 'tha
kalevaraṁ yāvad asau vihāya
lokaṁ paraṁ virajaskaṁ viśokaṁ
yāsyaty ayaṁ bhāgavata-pradhānaḥ

sarve – vsi; vayam – mi; tāvat – tako dolgo; iha – na tem mestu; āsmahe – bomo ostali; atha – odslej; kalevaram – telesa; yāvat – dokler; asau – kralj; vihāya – zapustitev; lokam – planet; param – vrhovni; virajaskam – popolnoma prost posvetne onesnaženosti; viśokam – popolnoma osvobojen vsega tarnanja; yāsyati – se vrne; ayam – ta; bhāgavata – bhakta; pradhānaḥ – najizvrstnejši.

Vsi bomo počakali tukaj, dokler se Mahārāja Parīkṣit, najizvrstnejši Gospodov bhakta, ne vrne na vrhovni planet, ki je popolnoma prost sleherne posvetne onesnaženosti in vsega žalovanja.

SMISEL: Onstran meja materialnega stvarstva, ki se vzporeja z oblakom na nebu, je paravyoma ali duhovno nebo, izpolnjeno s planeti po imenu Vaikuṇṭhe. Vsi ti planeti Vaikuṇṭhe imajo različna imena, kot so Puruṣottamaloka, Acyutaloka, Trivikramaloka, Hṛṣīkeśaloka, Keśavaloka, Aniruddhaloka, Mādhavaloka, Pradyumnaloka, Saṅkarṣaṇaloka, Śrīdharaloka, Vāsudevaloka, Ayodhyāloka, Dvārakāloka in mnogi milijoni drugih duhovnih lok, katerim vlada Božanska Osebnost; tam so vsa živa bitja osvobojene duše z duhovnimi telesi, ki so enako dobra, kot je Gospodovo. Tam ni materialne onesnaženosti; vse je duhovno, zato ni ničesar, kar bi bilo objektivno obžalovanja vredno. Polni so transcendentalne blaženosti in ne poznajo rojstva, smrti, starosti in bolezni. Med vsemi zgoraj omenjenimi Vaikuṇṭhalokami pa je ena najvišja loka po imenu Goloka Vṛndāvana, ki je prebivališče Gospoda Śrī Kṛṣṇe in njegovih posebnih družabnikov. Mahārāji Parīkṣitu je bilo namenjeno doseči to posebno loko, veliki zbrani ṛṣiji pa so to lahko predvideli. Vsi so se posvetovali med seboj o velikem odhodu velikega kralja; vsi so ga hoteli gledati do zadnjega trenutka, saj ne bodo več imeli priložnosti videti tako velikega Gospodovega bhakte. Ob preminutju velikega Gospodovega bhakte ni razloga za žalovanje, saj je bhakti namenjeno vstopiti v Božje kraljestvo. Žalostno pa je, da takšni veliki bhakte odidejo izpred naših oči, torej imamo vse razloge za žalovanje. Gospoda lahko le redko vidimo z našimi sedanjimi očmi, isto pa velja tudi za velike bhakte. Veliki ṛṣiji so se zato pravilno odločili ostati na tem mestu do zadnjega trenutka.