TEKST 16

punaś ca bhūyād bhagavaty anante
ratiḥ prasaṅgaś ca tad-āśrayeṣu
mahatsu yāṁ yām upayāmi sṛṣṭiṁ
maitry astu sarvatra namo dvijebhyaḥ

punaḥ – ponovno; ca – in; bhūyāt – naj bo; bhagavati – do Gospoda Kṛṣṇe; anante – ki ima neomejeno moč; ratiḥ – privlačna; prasaṅgaḥ – družba; ca – tudi; tat – Njegovi; āśrayeṣu – s tistimi, ki so Njegovi bhakte; mahatsu – v materialnem stvarstvu; yām yām – kjerkoli; upayāmi – se utegnem; sṛṣṭim – roditi; maitrī – prijateljski odnos; astu – naj bo; sarvatra – povsod; namaḥ – moje spoštovanje; dvijebhyaḥ – brāhmaṇam.

Vsi vi brāhmaṇe sprejmite izraze mojega spoštovanja; moja molitev je, naj me ob morebitnem ponovnem rojstvu v materialnem svetu spremljajo popolna privrženost neomejenemu Gospodu Kṛṣṇi, druženje z Njegovimi bhaktami in prijateljski odnosi z vsemi živimi bitji.

SMISEL: Mahārāja Parīkṣit tukaj razlaga, da je Gospodov bhakta edino popolno živo bitje. Gospodov bhakta ni nikogaršnji sovražnik, čeprav utegne biti mnogo sovražnikov bhakte. Gospodov bhakta se ne mara družiti z abhaktami, čeprav do njih ni sovražen. Želi se družiti z Gospodovimi bhaktami. To je popolnoma naravno, saj enaki ptiči skupaj letijo. Najpomembnejša funkcija bhakte pa je, da je popolnoma privržen Gospodu Śrī Kṛṣṇi, očetu vseh živih bitij. Tako kot je dober očetov sin prijateljski do vseh drugih bratov, tudi Gospodov bhakta – kot dober sin vrhovnega očeta, Gospoda Kṛṣṇe – vidi vsa druga živa bitja v odnosu z vrhovnim očetom. Prizadeva si očetove stremuške sinove zopet spraviti k pameti in jih napeljati, da sprejmejo vrhovno očetovstvo Boga. Mahārāja Parīkṣit se je vsekakor vračal k Bogu, če pa se vendarle ne bi vrnil, je molil za model življenja, ki je najpopolnejša pot v materialnem svetu. Čisti bhakta si ne želi družbe velike osebnosti, kot je Brahmā; raje se druži z neznatnim živim bitjem, samo če je Gospodov bhakta.