TEKST 31

yathā nabhasi meghaugho
reṇur vā pārthivo 'nile
evaṁ draṣṭari dṛśyatvam
āropitam abuddhibhiḥ

yathā – tako kot je; nabhasi – na nebu; megha-oghaḥ – množica oblakov; reṇuḥ – prah; vā – kot tudi; pārthivaḥ – umazanija; anile – v zraku; evam – takó; draṣṭari – za opazovalca; dṛśyatvam – za gledanje; āropitam – sklepajo; abuddhibhiḥ – manj inteligentni ljudje.

Zrak je tisti, ki nosi oblake in prah, toda manj inteligentni ljudje pravijo, da je nebo oblačno in da je zrak umazan. Na podoben način tudi duhovno jastvo gledajo s stališča materialnega telesnega koncepta.

SMISEL: Tu je še ena potrditev, da z materialnimi očmi in čuti ne moremo videti Gospoda, ki je ves duhoven. Ne moremo zaznati niti duhovne iskre, ki je v materialnem telesu živega bitja. Gledamo zunanje prekrivalo telesa ali subtilni um živega bitja, ne moremo pa videti duhovne iskre v telesu. Tako sklepamo na navzočnost živega bitja po navzočnosti njegovega grobega telesa. Podobno morajo tudi tisti, ki hočejo videti Gospoda s sedanjimi materialnimi očmi ali z materialnimi čuti, meditirati na gigantski zunanji aspekt virāṭ-rūpe. Če, denimo, nek gospod vstopi v avto, ki ga lahko zlahka vidimo, bomo avto poenačili s človekom v avtu. Ko se predsednik vozi v svojem avtomobilu, bomo rekli: »Tam je predsednik.« V tem trenutku smo avto poenačili s predsednikom. Tako je treba tudi manj inteligentnim ljudem, ki želijo Boga videti takoj in brez potrebnih pogojev, najprej predstaviti gigantski materialni kozmos kot Gospodovo obliko, čeprav je Gospod tako znotraj kakor zunaj. Primer s tem v zvezi je, da ljudje bolj cenijo oblake na nebu in modrino neba. Čeprav se nebesna modrina razlikuje od samega neba, mislimo, da je nebo modre barve. Toda to je samo splošna predstava za laike.