TEKST 18

śrī-rājovāca

apy eṣa vaṁśyān rājarṣīn puṇya-ślokān mahātmanaḥ
anuvartitā svid yaśasā sādhu-vādena sattamāḥ

śrī-rājā – vsedobri kralj (Mahārāja Yudhiṣṭhira); uvāca – je dejal; api – ali; eṣaḥ – ta; vaṁśyān – družina; rāja-ṛṣīn – svetih kraljev; puṇya-ślokān – pobožna po samem imenu; mahā-ātmanaḥ – vseh velikih duš; anuvartitā – naslednik; svit – ali bo; yaśasā – po dosežkih; sādhu-vādena – po slavi; sat-tamāḥ – o velike duše.

Dobri kralj [Yudhiṣṭhira] je vprašal: O velike duše, ali bo postal prav tako svetniški kralj, prav tako pobožen po samem imenu ter prav tako znamenit in proslavljen po svojih dosežkih kot drugi, ki so se pojavili v tej veliki kraljevski družini?

SMISEL: Vsi predniki kralja Yudhiṣṭhire so bili veliki svetniški kralji, pobožni in proslavljeni po velikih dosežkih. Ker so bili vsi ti kralji svetniki na kraljevskem prestolu, so bili tudi vsi državljani srečni, pobožni, lepo vzgojeni, materialno uspešni in duhovno razsvetljeni. Takšni veliki kralji so bili izurjeni pod strogim vodstvom velikih duš in duhovnih odredb, zaradi česar je bilo kraljestvo polno svetniških oseb in je bilo srečna dežela duhovnega življenja. Mahārāja Yudhiṣṭhira je bil sam kopija svojih prednikov in želel si je, da bi naslednji kralj po njem postal prav tak, kot so bili njegovi veliki predniki. Ko so mu učeni brāhmaṇe povedali, da bo otrok po astroloških izračunih prvorazreden Gospodov bhakta, se je zelo razveselil, bolj zaupno pa ga je zanimalo, ali bo šel otrok po stopinjah svojih velikih prednikov. To je prava monarhija. Vladajoči kralj mora biti pobožen, viteški Gospodov bhakta in poosebljeni strah za povzpetnike. Zapustiti mora tudi enako sposobnega zakonitega naslednika, ki bo vladal nedolžnim deželanom. V moderni ureditvi demokratičnih držav so sami ljudje padli do lastnosti śūder ali še nižje, vlado pa upravlja njihov predstavnik, ki ne pozna načina izobraževanja državne administracije po metodi svetih spisov. Zato je celotno ozračje prenasičeno z lastnostmi śūder, ki se izražajo kot pohota in lakomnost. Takšni upravljavci se vsak dan prepirajo med sabo. Ministrstva se često menjajo zaradi strankarske in skupinske sebičnosti. Vsakdo hoče izkoriščati državne vire, dokler ne umre. Če ni prisiljen, se nihče ne umakne iz političnega življenja. Kako lahko pričakujemo, da bodo takšni nizkorazredni ljudje naredili kaj dobrega za ljudi? Posledica je podkupovanje, spletkarjenje in hinavstvo. Iz Śrīmad-Bhāgavatama bi se morali naučiti, kakšni morajo biti idealni upravljavci, preden lahko zasedejo različne položaje.