TEKST 43–44

sa eṣa etarhy adhyāsta
āsanaṁ pārthivocitam
pitāmahenopanyastaṁ
rājñāraṇyaṁ vivikṣatā

āste 'dhunā sa rājarṣiḥ
kauravendra-śriyollasan
gajāhvaye mahā-bhāgaś
cakravartī bṛhac-chravāḥ

saḥ – on; eṣaḥ – to; etarhi – sedaj; adhyāste – vlada; āsanam – prestol; pārthiva-ucitam – kot se za kralja spodobi; pitāmahena – po dedu; upanyastam – ki mu je bil izročen; rājñā – kralj; araṇyam – gozd; vivikṣatā – želeč; āste – je tukaj; adhunā – sedaj; saḥ – ta; rāja-ṛṣiḥ – modrec med kralji; kaurava-indra – glavni med kralji Kuruji; śriyā – slavo; ullasan – razširjajoč; gajāhvaye – v Hastināpuri; mahā-bhāgaḥ – najsrečnejši; cakravartī – veliki kralj; bṛhat-śravāḥ – izjemno slaven.

Najsrečnejši kralj Mahārāja Parīkṣit, ki je dobil hastinapursko kraljestvo od Mahārāje Yudhiṣṭhire, ko se je ta želel umakniti v gozd, sedaj vlada svetu z velikim uspehom, ker je proslavljen z dejanji kraljev iz dinastije Kuru.

SMISEL: Dolgotrajne žrtvene ceremonije, ki so jih priredili modreci iz Naimiṣāraṇye, so se pričele kmalu po smrti Mahārāje Parīkṣita. Žrtvovanje naj bi se nadaljevalo tisoč let in znano je, da so kraj žrtvovanja na začetku obiskali tudi nekateri sodobniki Baladeve, starejšega brata Gospoda Kṛṣṇe. Po nekaterih avtoritetah je sedanji čas uporabljen tudi za označitev najbližje preteklosti. V tem smislu je za vladavino Mahārāje Parīkṣita tukaj uporabljen sedanjik. Za izražanje nepretrgano trajajočega dejanja je mogoče uporabiti tudi sedanji čas. Načela Mahārāje Parīkṣita lahko trajajo še naprej, človeška družba pa se še vedno lahko popravi, samo če je oblast odločna. Še vedno lahko državo očistimo vseh nemoralnosti, ki jih je uvedla osebnost Kali, če smo odločeni ukrepati, kot je ukrepal Mahārāja Parīkṣit. Čeprav je Kaliju dodelil nekaj prostora, pa Kali sploh ni mogel najti takšnih mest na svetu, saj je Mahārāja Parīkṣit zelo budno pazil, da ni bilo mest za igre na srečo, pitje, prostitucijo in klanje živali. Sodobni upravljavci hočejo pregnati korupcijo iz države, toda v svoji neumnosti ne vedo, kako to storiti. Po eni strani hočejo izdajati dovoljenja za igralnice, lokale za opijanje z vinom in drugimi omamnimi sredstvi, javne hiše, hotelsko prostitucijo in kinematografe, ter lažnivost v vseh postopkih, celo v svojih lastnih, po drugi strani pa bi radi pregnali korupcijo iz države. Hočejo Božje kraljestvo brez zavesti Boga. Kako je mogoče uskladiti ti dve protislovji? Če hočemo pregnati korupcijo iz države, moramo najprej družbo tako organizirati, da bodo ljudje sprejeli načela religije, se pravi strogost, čistost, usmiljenost in resnicoljubnost; za ustvaritev ugodnih pogojev pa moramo zapreti vsa mesta iger na srečo, pitja, prostitucije in lažnivosti. To je nekaj praktičnih lekcij s strani Śrīmad-Bhāgavatama.