TEKST 32

tasyaivaṁ khilam ātmānaṁ
manyamānasya khidyataḥ
kṛṣṇasya nārado 'bhyāgād
āśramaṁ prāg udāhṛtam

tasya – njegova; evam – takó; khilam – manjvredna; ātmānam – duša; manyamānasya – razmišljajoč v umu; khidyataḥ – obžalovanje; kṛṣṇasya – Kṛṣṇa-dvaipāyana Vyāse; nāradaḥ abhyāgāt – Nārada je prišel tja; āśramam – kolibo; prāk – pred; udāhṛtam – dejal.

Kot rečeno, je Nārada prispel do kolibe Kṛṣṇa-dvaipāyana Vyāse na obali reke Sarasvatī ravno tedaj, ko je Vyāsadeva obžaloval svoje pomanjkljivosti.

SMISEL: Če je Vyāsadeva občutil praznino, to ni bilo zaradi pomanjkanja znanja. Bhāgavata-dharma je čisto predano služenje Gospodu, h kateremu monist nima pristopa. Monisti se ne prištevajo med paramahaṁse (najpopolnejše v življenjskem redu odrekanja). Śrīmad-Bhāgavatam je poln pripovedi o transcendentalnih delih Božanske Osebnosti. Čeprav je bil Vyāsadeva pooblaščeno božanstvo, je vseeno čutil nezadovoljstvo, ker v nobenem izmed svojih del ni ustrezno opisal Gospodovih transcendentalnih aktivnosti. Inspiracija je prišla v Vyāsadevovo srce neposredno od Śrī Kṛṣṇe, tako da je občutil praznino, kot zgoraj povedano. Tukaj je dokončno rečeno, da je brez transcendentalne ljubezenske službe Gospodu vse prazno; v transcendentalni službi Gospodu pa je vse otipljivo, brez ločenega prizadevanja ob plodonosnem delovanju ali empirični filozofski spekulaciji.