TEKST 6

yājayitvāśvamedhais taṁ tribhir uttama-kalpakaiḥ
tad-yaśaḥ pāvanaṁ dikṣu śata-manyor ivātanot

yājayitvā – z izvajanjem; aśvamedhaiḥ – yajñe, v kateri se žrtvuje konj; tam – njega (kralja Yudhiṣṭhiro); tribhiḥ – tri; uttama – najboljše; kalpakaiḥ – z vsemi potrebnimi sestavinami in pod vodstvom sposobnih duhovnikov; tat – ta; yaśaḥ – slava; pāvanam – krepostna; dikṣu – vse smeri; śata-manyoḥ – Indra, ki je priredil sto takšnih žrtvovanj; iva – kot; atanot – razširila.

Po zaslugi Gospoda Śrī Kṛṣṇe je Mahārāja Yudhiṣṭhira priredil tri dobro izvedene aśvamedha-yajñe [žrtvovanja konja], zaradi česar se je njegov dober glas proslavil v vseh smereh, tako kot slava Indre, ki je priredil sto takšnih žrtvovanj.

SMISEL: To je svojevrstna predigra aśvamedha yajñe, ki jo je priredil Mahārāja Yudhiṣṭhira. Primerjava Mahārāje Yudhiṣṭhire s kraljem raja je pomembna. Čeprav je obilje kralja raja tisočkrat in tisočkrat večje od obilja Mahārāje Yudhiṣṭhire, slava Mahārāje Yudhiṣṭhire ni bila nič manjša. Razlog za to je, da je bil Mahārāja Yudhiṣṭhira Gospodov čisti bhakta, in samo po Njegovi milosti je bil kralj Yudhiṣṭhira na ravni kralja raja, čeprav je priredil samo tri yajñe, medtem ko je kralj raja izvedel na stotine žrtvovanj. To je poseben položaj Gospodovega bhakte. Gospod je sicer enak do vsakogar, toda Gospodov bhakta je bolj proslavljen, ker je vedno v stiku z vsevelikim. Čeprav so sončni žarki enako razpršeni, vseeno obstajajo mesta, ki so vedno temna. To ni zaradi sonca, temveč zaradi sposobnosti sprejemanja. Gospodova milost se vedno in povsod enakovredno porazdeljuje, toda stoodstotni Gospodovi bhakte dobijo polno Gospodovo milost.