VERZI 20-23

yatroparamate cittam niruddham yoga-sevaya
yatra caivatmanatmanam pasyann atmani tusyati

sukham atyantikam yat tad buddhi-grahyam atindriyam
vetti yatra na caivayam sthitas calati tattvatah

yam labdhva caparam labham manyate nadhikam tatah
yasmin sthito na duhkhena gurunapi vicalyate

tam vidyad duhkha-samyoga- viyogam yoga-samjnitam

yatra – na tej stopnji, na kateri; uparamate – preneha (ker človek izkuša transcendentalno srečo); cittam – delovanje uma; niruddham – ločeno od materije; yoga-sevaya – z vadbo yoge; yatra – v kateri; ca – tudi; eva – vsekakor; atmana – s čistim umom; atmanam – Vrhovne Duše; pasyan – ko spozna položaj; atmani – v Vrhovni Duši; tusyati – postane zadovoljen; sukham – srečo; atyantikam – največjo; yat – katero; tat – to; buddhi – z inteligenco; grahyam – dosegljivo; atindriyam – transcendentalno; vetti – spozna; yatra – v kateri; na – nikoli; ca – tudi; eva – vsekakor; ayam – on; sthitah – počivajoč; calati – se premakne; tattvatah – od resnice; yam – to; labdhva – ko doseže; ca – tudi; aparam – noben drug; Iabham – dobitek; manyate – ima za; na – nikoli; adhikam – več; tatah – od tega; yasmin – v katerem; sthitah – zasidran; na – nikoli; duhkhena – od trpljenja; guruna api – četudi zelo veliko; vicalyate – se omaja; tam – to; vidyat – bi moral vedeti; duhkha-samyoga – trpljenja, ki se poraja ob stiku z materijo; viyogam – uničenje; yoga-samjnitam – ki se imenuje trans v yogi.

Ko človek, ki vadi yogo, doseže popolnost, imenovano trans ali samadhi, se povsem vzdrži materialnih umskih dejavnosti. Na tej stopnji lahko s čistim umom vidi Vrhovni Jaz ter uživa in se radosti v Njem. Tako radosten uživa brezmejno transcendentalno srečo, ki jo doživlja s transcendentalnimi čuti. Nikoli se ne oddalji od resnice in meni, da ni večjega dobitka. V takem stanju ga niti največje težave ne morejo omajati. Tak yogi je resnično osvobojen vsega trpljenja, ki se poraja ob stiku z materijo.

KOMENTAR: Kdor vadi yogo, se postopoma osvobodi materialističnih nazorov. To je glavna značilnost yoge. Zatem yogi doseže trans ali samadhi in v tem stanju s pomočjo transcendentalnega uma in inteligence uzre Naddušo, ne da bi se pri tem zmotno poenačil z Njo. Opisana metoda yoge temelji predvsem na principih Patanjalijevega sistema yoge. Nekateri neverodostojni komentatorji poskušajo individualno dušo izenačiti z Naddušo. Monisti, ki ne razumejo pravega smisla Patanjalijevega sistema yoge, mislijo, da je to osvoboditev. Patanjali priznava obstoj transcendentalnega zadovoljstva, monisti pa ga iz strahu, da bi to omajalo njihovo teorijo enosti, zanikajo. Monist ne priznava dvojnosti znanja in poznavalca, toda ta verz pravi, da transcendentalno zadovoljstvo obstaja in da ga je mogoče doživeti s transcendentalnimi čuti. To potrjuje tudi slavni Patanjali Muni, začetnik sistema yoge. V svojih Yoga-sutrah (3.34) veliki modrec pravi: purusartha-sunyanam gunanam pratiprasavah kaivalyam svarupa-pratistha va citi-saktir iti.

Ta citi-sakti ali notranja energija je transcendentalna. Beseda purusartha označuje materialno religioznost, materialni napredek, zadovoljevanje čutov in nazadnje poskus postati eno z Gospodom. Monisti pravijo tej »enosti z Absolutom« kaivalyam. Po Patanjaliju pa je kaivalyam notranja ali transcendentalna energija, s posredovanjem katere se živo bitje zave svoje prave narave. Gospod Caitanya imenuje to stanje ceto--darpana-marjanam ali očiščenje umazanega ogledala uma. To očiščenje je pravzaprav osvoboditev ali bhava-maha-davagni-nirvapanam. Tako pravi tudi teorija nirvane (nirvana je prav tako začetna stopnja popolnosti). Bhagavatam (2.10.6) imenuje to stanje svarupena vyavasthitih. V tem verzu potrjuje to tudi Bhagavad-gita.

Nirvani ali prenehanju materialnega bivanja sledijo duhovne dejavnosti – vdano služenje Gospodu ali zavest Krsne. Po besedah Bhagavatama je to »pravo življenje živega bitja« (svarupena vyavasthitih}. Maya ali iluzija je stanje, v katerem je duhovno bivanje prekrito z materialno energijo in zato nečisto. Ko se živo bitje reši te nečistosti, s tem ne uniči svojega izvornega, večnega položaja. Tako meni tudi Patanjali, ki pravi: kaivalyam svarupa-pratistha va citi-saktir iti. Ta citi-sakti ali transcendentalno zadovoljstvo je pravo življenje. Vedanta--sutra (1.1.12) potrjuje to z besedami ananda-mayo 'bhyasat. Naravno transcendentalno zadovoljstvo je končni cilj yoge in ga zlahka dosežemo z vdanim služenjem ali bhakti-yogo. Bhakti-yoga bo natančno opisana v sedmem poglavju Bhagavad-gite.

V sistemu yoge, ki ga opisuje to poglavje, obstajata dve vrsti samadhija: samprajnata-samadhi in asamprajnata-samadhi. Kdor se dvigne na transcendentalno raven s filozofskim iskanjem, doseže samprajnata--samadhi. V asamprajnata-samadhiju človek ne izkuša več materialnega zadovoljstva, saj je nad vsemi oblikami sreče, ki jo prinašajo čuti. Če yogi doseže to transcendentalno raven, nikoli ne pade. Kdor se ne dvigne do te stopnje, ni dosegel cilja yoge. Današnja tako imenovana vadba yoge, ki vključuje razne čutne užitke, je v nasprotju s tem principom. Yogi, ki se vdaja spolnosti in opijanju, je smešen. Celo tisti, ki vadijo yogo, da bi si pridobili siddhije (mistične moči), niso popolni yogiji. Yogiji, ki jih pritegnejo stranski rezultati yoge, ne morejo doseči popolnosti, o kateri govori ta verz. Tisti, ki uprizarjajo telovadne podvige ali se postavljajo s siddhiji, bi morali vedeti, da s tem nikoli ne bodo dosegli cilja yoge.

V današnji dobi je najboljša oblika yoge preprosta metoda zavesti Krsne. Kdor je zavesten Krsne, je tako srečen, da si ne želi nič drugega. Pri vadbi hatha-yoge, dhyana-yoge in jnana-yoge bomo naleteli na številne ovire, zlasti v današnji dobi hinavstva, kdor se posveti karma-yogi ali bhakti-yogi, pa se z njimi ne bo srečal.

Dokler imamo materialno telo, moramo zadovoljevati njegove potrebe po hrani, spanju, obrambi in spolnosti. Toda čisti bhakti-yogi ali človek, zavesten Krsne, med zadovoljevanjem telesnih potreb ne razvname svojih čutov. Vzame le, kar nujno potrebuje za življenje, in poskuša iz slabe kupčije iztržiti najboljše. Zmeraj uživa transcendentalno srečo zavesti Krsne. Ob dogodkih, kot so nesreče, bolezni, pomanjkanje ali celo smrt najdražjega sorodnika, je ravnodušen, vselej pa je pripravljen opraviti svoje dolžnosti v zavesti Krsne ali bhakti-yogi. Nesreča ga nikoli ne odvrne od tega. Kakor pravi Bhagavad-gita (2.14): agamapyino 'nityas tams titiksasva bharata. Mirno prenaša nesrečo, saj ve, da pride in odide ter ne vpliva na njegove dolžnosti. Tako doseže najvišjo popolnost yoge.