VERZ 2

yam sannyasam iti prahur yogam tam viddhi pandava
na hy asannyasta-sankalpo yogi bhavati kascana

yam – kar; sannyasam – odpovedovanje; iti – tako; prahuh – pravijo; yogam – povezovanje z Vsevišnjim; tam – to; viddhi – vedi; pandava – o Pandujev sin; na – nikoli; hi – vsekakor; asannyasta – ne da bi opustil; sankalpah – željo po lastnem uživanju; yogi – mistični transcendentalist; bhavati – postane; kascana – nihče.

O Pandujev sin, vedi, da je odpovedovanje enako yogi ali povezovanju z Vsevišnjim, kajti nihče ne more postati yogi, če se ne odpove želji po čutnem uživanju.

KOMENTAR: Prava sannyasa-yoga ali bhakti pomeni poznati svoj naravni položaj in delovati skladno z njim. Živo bitje ni ločeno od Vsevišnjega ali neodvisno od Njega; Gospodova mejna energija je. Kadar ga prekrije materialna energija, je pogojeno, kadar je zavestno Krsne in se zaveda duhovne energije, pa je v svojem pravem, naravnem položaju. Kdor ima popolno znanje, preneha zadovoljevati materialne čute in se odpove vsem temu namenjenim dejanjem. Tak človek je yogi in se vzdržuje čutnih dejavnosti. Kdor je zavesten Krsne, nima priložnosti, da bi čute zaposlil s čimer koli, kar ni povezano s Krsno, zato je hkrati sannyasi in yogi. Z razvijanjem zavesti Krsne samodejno dosežemo cilja jnane in yoge, namreč znanje in obvladanost čutov. Če se človek ne more odreči sebičnemu delovanju, mu ukvarjanje z jnano in yogo ne prinese koristi. Pravi cilj življenja je odpovedati se lastnemu uživanju in razviti željo po tem, da zadovoljimo Vsevišnjega. Krsne zavesten človek ne stremi po čutnem uživanju, temveč ves čas deluje tako, da bi užival Vsevišnji. Kdor ne ve ničesar o Vsevišnjem Gospodu, pa mora delovati za zadovoljstvo lastnih čutov, kajti živo bitje ne more biti nedejavno. Z negovanjem zavesti Krsne je mogoče doseči cilje vseh drugih metod samospoznavanja.