VERZ 27

naite srti partha janan yogi muhyati kascana
tasmat sarvesu kalesu yoga-yukto bhavarjuna

na – nikoli; ete – ti dve; srti – različni poti; partha – o Prthin sin; janan – tudi če pozna; yogi – Gospodov bhakta; muhyati – je zmeden; kascana – kateri koli; tasmat – zato; sarvesu kalesu – zmeraj; yoga--yuktah – delujoč z zavestjo Krsne; bhava – postani; arjuna – o Arjuna.

Čeprav bhakte poznajo ti dve poti, o Arjuna, niso nikoli zbegani. Zato naj bo vdano služenje tvoje edino opravilo.

KOMENTAR: Krsna svetuje Arjuni, naj ga dejstvo, da lahko duša zapusti materialni svet po različnih poteh, ne vznemirja. Bhakti Vsevišnjega Gospoda ni treba skrbeti, ali bo zapustil svet namenoma ali po naključju. Bhakta mora biti neomajno zavesten Krsne in mora peti mantro Hare Krsna, vedoč, da človeka na obeh poteh čaka množica težav. Da bi se lahko popolnoma osredotočili na Krsno, je najbolje, da Mu nenehno služimo. To je varna, gotova in neposredna pot v duhovno kraljestvo. V tem verzu je posebej pomembna beseda yoga--yukta. Neomajen yogi je pri vseh dejanjih zavesten Krsne. Sri Rupa Gosvami svetuje: anasaktasya visayan yatharham upayunjatah. Ne bi smeli biti navezani na materialno, temveč bi morali zmeraj delovati z zavestjo Krsne. S takim delovanjem, ki se imenuje yukta-vairagya, bomo dosegli popolnost. Bhakta zato ni zbegan, ko sliši, na kakšne načine lahko živo bitje zapusti svet, saj ve, da mu vdano služenje zagotavlja vrnitev v najvišje prebivališče.