VERZA 8-9

naiva kincit karomiti yukto manyeta tattva-vit
pasyan srnvan sprsan jighrann asnan gacchan svapan svasan
pralapan visrjan grhnann unmisan nimisann api
indriyanindriyarthesu vartanta iti dharayan

na – nikoli; eva – vsekakor; kincit – kar koli; karomi – počnem; iti – tako; yuktah – kdor deluje z božansko zavestjo; manyeta – misli; tattva-vit – kdor pozna resnico; pasyan – gledajoč; srnvan – poslušajoč; sprsan – tipajoč; jighran – vonjajoč; asnan – jedoč; gacchan – hodeč; svapan – sanjajoč; svasan – dihajoč; pralapan -govoreč; visr-jan – izločajoč; grhnan – sprejemajoč; unmisan – odpirajoč; nimisan-zapirajoč; api – čeprav; indriyani – čuti; indriya-arthesu – v zadovoljevanju čutov; vartante – naj tako delujejo; iti – tako; dharayan – misleč.

Čeprav človek z božansko zavestjo gleda, posluša, tipa, vonja, je, se premika, spi in diha, zmeraj ve, da pravzaprav ne dela ničesar.Medtem ko govori, izloča, sprejema ter odpira in zapira oči, se namreč ves čas zaveda, da gre pri tem le za stik materialnih čutov s predmeti čutne zaznave in da sam v to ni vpleten.

KOMENTAR: Ker Krsne zavesten človek s transcendentalno ljubeznijo služi Krsni, je zmeraj čist, zato nima nič opraviti z delovanjem, odvisnim od petih neposrednih in posrednih vzrokov: vršilca, dela, okoliščin, vloženega truda in usode. Čeprav navidez deluje s telesom in čuti, se zmeraj zaveda svojega pravega položaja, v katerem je njegovo delovanje duhovno. Človek z materialno zavestjo zaposli čute s čutnim uživanjem, kdor je zavesten Krsne, pa jih uporabi za zadovoljevanje Krsnovih čutov. Zato je zmeraj svoboden, čeprav so njegova dejanja navidez čutna. Gledanje, poslušanje in podobno so dejavnosti čutov za pridobivanje znanja, premikanje, govorjenje, izločanje itd. pa so dejavnosti čutov za delovanje. Na človeka, zavestnega Krsne, dejavnosti čutov nimajo vpliva. Vsa njegova dejanja so namenjena služenju Gospodu, saj ve, da je Gospodov večni služabnik.